Mayeva je v ponedeljek preložitev glasovanja predlagala, ker ji je v parlamentu grozila splošna zavrnitev dogovora. Napovedala je, da bo skušala na vrhu EU v Bruslju dobiti dodatna zagotovila, zlasti glede t. i. varovalke o Severni Irski. Sešla se bo tudi z več evropskimi kolegi.
Kdaj bo parlament v Londonu glasoval o dogovoru, ni znano. Mayeva je namignila, da bo glasovanje pred 21. januarjem prihodnje leto, kar je rok, ko parlament prevzame nadzor nad procesom izstopa iz EU, če vladi do takrat ne bo uspelo izpogajati ustreznega dogovora z EU.
Na Otoku pozivi k vnovičnim pogajanjem o dogovoru, EU jih zavrača
London bi se lahko odločil za vnovična pogajanja z EU o dogovoru, k čemur pozivajo predvsem zagovorniki brexita. A pogajanja bi bila možna le, če vanje privoli tudi sedemindvajseterica. EU pa vztraja, da se o dogovoru ne bo znova pogajala.
Po navedbah virov v EU, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, bi se strani morda lahko dogovorili le za manjše spremembe v izjavi o odnosih po brexitu, ki pa ne bi bile pravno zavezujoče.
Brexit brez dogovora neželena, a verjetna možnost
Izstop iz unije brez dogovora velja za enega najslabših scenarijev, a je vse verjetnejši, ker se 29. marec 2019, ko naj bi Velika Britanija zapustila unijo, hitro bliža. Na to opozarja tudi EU.
Veliko Britanijo v primeru brexita brez dogovora čaka kaos v prihodnjih odnosih z EU, najpomembnejšim zunanjim trgom, velika bi bila tudi negotovost v odnosih s tretjimi državami, saj bi morali na hitro skleniti niz trgovinskih dogovorov. Združeno kraljestvo bi brexit brez dogovora verjetno pahnil v recesijo.
Sodišče EU dalo zagon upanju na nov referendum o brexitu
Vlada bi lahko predlagala tudi referendum, na katerem bi Britanci znova odločali o članstvu svoje države v EU. To možnost podpira tudi več deset britanskih poslancev iz različnih strank, Mayeva pa jo odločno zavrača, češ da so volivci že povedali svoje na referendumu leta 2016, ko so se odločili za brexit.
Upanje nasprotnikov brexita na nov referendum je okrepila ponedeljkova odločitev Sodišča EU, da se Velika Britanija do izteka postopka za prenehanje članstva 29. marca 2019 še lahko enostransko odloči, da ne bo izstopila iz povezave.
Ker je po vsej verjetnosti že prepozno, da bi bil referendum pred 29. marcem prihodnje leto, bi bila v tem primeru nujna dopolnitev 50. člena Pogodbe o EU, da bi preložili brexit.
Za razpis referenduma ter določitev referendumskih pravil je sicer treba sprejeti poseben zakon, nato pa mora miniti še določen čas, preden lahko državljani odločajo o tem. Po ocenah strokovnjakov na University College London bi za vse naštete postopke potrebovali najmanj 22 tednov, a tudi če bi vse skrajšali in pospešili, bi bil referendum precej kasneje kot konec marca.
Predčasne volitve
Mayeva bi se lahko odločila izhod iz slepe ulice poiskati v predčasnih volitvah, da bi tako dobila politični mandat za dogovor. A volitev ne more sklicati sama, temveč lahko le zaprosi parlament, naj jih odobri. Za odobritev predčasnih volitev je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina. Predčasne volitve lahko razpišejo najmanj 25 delovnih dni po potrditvi v parlamentu, točen datum pa določi premierka.
Tudi v tem primeru bi bilo zaradi dolgotrajnosti postopka najverjetneje treba dopolniti 50. člen pogodbe o EU. Britanska vlada bi morala za dopolnitev 50. člena zaprositi EU, odobriti pa bi jo morale vse preostale članice unije na zasedanju Evropskega sveta.
Britanska vlada bi morala spremeniti tudi "dan izstopa" v pogodbi o izstopu iz EU, ki je začela veljati junija. O tej spremembi bi glasoval tudi britanski parlament.
Glasovanje o nezaupnici vladi rešitev ali poguba za vlado
Britanska opozicija je v zadnjih dneh okrepila pozive h glasovanju o nezaupnici. To bi lahko predlagala opozicija ali celo Mayeva, da bi na ta način okrepila svoje pristojnosti. Glasovanje bi moralo potekati v 14 dneh po predlogu. Da bi vlada padla, bi morala nezaupnico podpreti navadna večina poslancev.
Če vlada glasovanja ne bi prestala, bi sledile predčasne volitve. Te so lahko najmanj 25 delovnih dni po izglasovanju nezaupnice. Po drugi strani bi v primeru, da vlada glasovanje preživi, lahko nadaljevala svoje delo.
Možna je tudi zamenjava vlade. To bi bila lahko nova manjšinska vlada pod vodstvom konservativcev, a z drugim premierjem, koalicijska vlada ali manjšinska vlada pod vodstvom druge stranke. A vsaka nova vlada bi zagotovo imela drugačno politiko glede brexita od sedanje.
Druge posledice
Mayeva bi lahko popustila pod vse večjim pritiskom in odstopila. V tem primeru konservativce čaka izbiranje novega vodje, zelo verjetne bi bile predčasne volitve. Britanski mediji že omenjajo številna imena možnih naslednikov Mayeve na čelu stranke, med njimi so nekdanji zunanji minister Boris Johnson, notranji minister Sajid Javid, nekdanji minister za brexit Dominic Raab in minister za okolje Michael Gove.
London, 11. decembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.