Populistične stranke v Evropi so v zadnjih dveh desetletjih potrojile svojo podporo. Leta 1998 je populiste podpiralo sedem odstotkov volivcev, letos pa njihova podpora znaša približno 25 odstotkov, kažejo rezultati zadnjih parlamentarnih volitev v 31 evropskih državah, ki jih je skupaj z več deset raziskovalci analiziral britanski časnik The Guardian.
Največji uspeh so v letošnjem letu dosegli italijanski populisti, kjer sta Gibanje pet zvezd in nacionalistična Liga na marčnih volitvah skupaj dosegli okoli 50 odstotkov glasov. Predvsem zaradi ostre protipriseljenske politike pod vodstvom notranjega ministra in predsednika Lige Mattea Salvinija sta še okrepili podporo, ki je glede na anketo inštituta Demopolis konec novembra znašala 60 odstotkov.
Italijanska populistična vlada je prisegla v začetku junija, skoraj tri mesece po volitvah. Stranki sta tudi pri vodenju Italije nadaljevali svojo ostro protipriseljensko politiko, ki jo zagovarja predvsem Liga. To je tudi sicer po besedah strokovnjaka za evroskepticizem z univerze v avstralski Canberri Benjamina Lerutha značilno za nacionalistične stranke.
Rim je v okviru te politike več ladjam z rešenimi migranti prepovedal vstop v italijanska pristanišča. Med drugim ni mogla pristati ladja Aquarius, ki je v Sredozemskem morju rešila več kot 600 ljudi. Zaradi tega je izbruhnil spor z nekaterimi drugimi državami članicami EU, ki se je razrešil tako, da je ladjo sprejela Španija, migrante pa si je razdelilo več držav.
Oktobra so se še dodatno zaostrili tudi odnosi med Rimom in Brusljem, in sicer zaradi italijanskega proračunskega načrta za prihodnje leto. Evropska komisija je italijanski načrt ocenila negativno in sprožila postopek proti državi zaradi prekomernega dolga.
Nesoglasja pa so stalnica tudi v odnosih med Brusljem in madžarsko vlado pod vodstvom premierja Viktorja Orbana, čigar skrajno desna stranka Fidesz je na letošnjih parlamentarnih volitvah znova slavila. V parlamentu ima dvotretjinsko večino.
Evropska komisija je do Budimpešte kritična predvsem zaradi njenih politik na področjih izobraževanja, medijev in migracij. Pred Sodiščem EU je julija začela postopek proti Madžarski zaradi neskladnosti madžarske zakonodaje z zakonodajo EU na področju azila. Evropski parlament pa je potrdil poročilo o kršitvah temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem, s čimer je prvič v zgodovini začel postopek za sprožitev 7. člena pogodbe EU.
Madžarski parlament je na področju migracij denimo junija sprejel t. i. zakonski paket Stop Soros, ki je uperjen proti nevladnim organizacijam, ki jih financira ameriški filantrop George Soros in naj bi pomagale migrantom.
Letos je populistično vlado pod vodstvom milijarderja Andreja Babiša dobila tudi Češka. Nacionalistične in populistične stranke pa so še v vladah več drugih držav, med drugim Avstrije, Poljske in Grčije.
Leruth vzrok za nadaljnji vzpon populizma, za katerega je značilno nasprotovanje elitam, in nacionalizma vidi v vse večjem nezaupanju v tradicionalne stranke ter institucije na nacionalni in evropski ravni. To velja predvsem za države, kjer vlade niso bile uspešne pri soočanju s povečevanjem brezposelnosti, neenakosti v prihodkih in migracijskimi tokovi.
Odgovornost za vzpon teh dveh pojavov je pripisal tudi medijem in civilni družbi, ki so idejam skrajno desnih populistov "namenjali mnogo preveč prostora". K razraščanju populizma in nacionalizma prispeva še več drugih faktorjev, med drugim vpliv drugih držav, kot je Rusija.
Vpliv ZDA je po mnenju strokovnjaka za evroskepticizem zelo omejen, čeprav je nekdanji strateg ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Bannon ustanovil fundacijo Gibanje, katere namen je podpora evropskim populističnim strankam, ki so v večini evroskeptične. Vendar pa je Bannon v Evropi naletel na odpor, saj sta zanimanje za sodelovanje z njim pokazala predvsem Salvini in Orban.
Leruth je ob tem ocenil, da evropske stranke podpore iz ZDA "preprosto ne potrebujejo". "Evroskeptičnim strankam je šlo zelo dobro že pred izvolitvijo Donalda Trumpa. Bo pa še nekaj časa tako, saj je evroskepticizem trenutno eden od glavnih pojavov na celini," je povedal za STA.
Za te stranke bodo prihodnje leto ključne volitve v Evropski parlament, ki bodo maja. Malo verjetno je, da bodo evroskeptiki v parlamentu oblikovali skupno politično skupino, saj številni niso naklonjeni sodelovanju s skrajno desnimi strankami, kot je francoski Nacionalni zbor Marine Le Pen. Poleg tega nekateri nasprotujejo zgolj določenim vidikom evropske integracije, kot je schengen, drugi pa bi EU v celoti porušili in jo zgradili na novo.
Te volitve bodo pomembne tudi za utrditev levih populističnih strank, kot sta italijansko Gibanje pet zvezd in španska stranka Podemos, ki so precej manj uveljavljene od skrajno desnih populističnih strank.
Ljubljana, 14. decembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
