Britanski poslanci bi morali o dogovoru glasovati že 11. decembra lani, a je parlament glasovanje zaradi premajhne podpore dogovoru na pobudo premierke Therese May preložil. Zaradi tega se je morala Mayeva decembra soočiti z glasovanjem o nezaupnici v svoji stranki, ki ga je sicer preživela, a je bilo zanjo boleče, da je več kot tretjina strankarskih kolegov ne podpira.
Čeprav podpora dogovoru med poslanci ostaja nizka, britanska vlada vztraja, da glasovanja ne bodo znova preložili.
Poslanci bodo dogovor z EU podprli, če jih bo zanj glasovalo najmanj 320. Dogovoru nasprotuje opozicija, pa tudi nekateri konservativci. Ti imajo v parlamentu 316 poslancev, a je med njimi okoli 90 takih, ki dogovora ne podpirajo. Da dogovora o brexitu ne bodo podprli, so prejšnji teden že napovedali tudi ulstrski unionisti (DUP), ki sicer britanski manjšinski vladi z desetimi poslanci zagotavljajo podporo v spodnjem domu parlamenta.
Bi pa lahko dogovor o brexitu po podatkih BBC podprlo kakih 15 poslancev laburistov.
V dogovoru za najbolj spornega velja varovalo, s katerim bi se izognili trdi meji na irskem otoku. Varovalo v primeru, da ne bo ustrezne rešitve v pogajanjih o sporazumu o prihodnjih odnosih, predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva ter veljavnost nekaterih pravil notranjega trga za Severno Irsko.
Mayeva je decembra pri evropskih kolegih iskala zagotovila, ki bi britanske poslance prepričala v podporo dogovoru. Ob nadaljevanju parlamentarne razprave v sredo pa je poslancem povedala, da pričakuje še dodatna pojasnila evropskih kolegov o spornem varovalu. Zagotovila, da bo varovalo začasno, bi lahko dobila še pred glasovanjem, je dejala.
Premierka je zagotovila še, da bodo poslanci v primeru, da do decembra 2020, ko se bo izteklo prehodno obdobje, ne bodo končani pogovori z Brusljem o prihodnjih odnosih, glasovali o podaljšanju tega obdobja ali uveljavitvi varovala. Poslanci pa so sprejeli amandma, s katerim so vladi skrajšali čas za pripravo alternativnega načrta v primeru zavrnitve dogovora z 21 na tri dni.
Če bo parlament kljub drugačnim pričakovanjem dogovor vendarle podprl, bo v EU po navedbah diplomatskih virov, na katere se sklicuje tiskovna agencija APA, že prihodnji teden stekel postopek za ratifikacijo v Evropskem parlamentu.
V primeru zavrnitve dogovora se bo Velika Britanija po besedah Mayeve znašla "na neznanem terenu". Britanska premierka bi se po navedbah virov v EU takoj po zavrnitvi sešla s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, s katerima se bo posvetovala o nadaljnjem ravnanju.
Če spodnji dom parlamenta dogovora ne bo podprl, je vse verjetneje, da bo Velika Britanija iz EU 29. marca izstopila brez dogovora z Brusljem. V tem primeru jo čaka kaos v prihodnjih odnosih z EU, najpomembnejšim zunanjim trgom, in velika negotovost v odnosih s tretjimi državami, zato tej možnosti niso naklonjeni niti na Otoku niti v uniji.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v petek posvaril pred katastrofo, če ne bo potrditve sporazuma o brexitu, za katerega v Bruslju trdijo, da je najboljši in tudi edini možen. Poudaril je, da je treba do glasovanja v britanskem parlamentu storiti vse za uspešen razplet, in povedal, da poskušajo v stalnem stiku z Londonom ugotoviti, kakšna pojasnila bi še lahko zagotovila EU, da bi prepričala britanske poslance v podporo dogovoru.
Evropska komisija je zaradi negotove usode sporazuma o brexitu v britanskem parlamentu že pred božičem predlagala štirinajst kriznih ukrepov, ki bi omejili škodo v primeru brexita brez ločitvenega sporazuma. Ti se nanašajo na šest področij: promet, finančne storitve, carine, izvoz blaga, pravice državljanov in podnebno politiko, zlasti trgovanje z izpusti.
Na Otoku se vse pogosteje omenja možnost preložitve brexita, čemur vlada v Londonu ni naklonjena. Za preložitev bi bila sicer nujna dopolnitev 50. člena pogodbe o EU, ki ureja izstop iz povezave, kar bi morale soglasno odobriti vse preostale članice unije.
Viri pri EU so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA v četrtek dali vedeti, da bi bili v uniji le pod določenimi pogoji pripravljeni na preložitev izstopa. V to ne bi privolili, če bi Velika Britanija ta čas hotela izkoristiti za pogajanja o novem dogovoru, bi pa preložitev odobrili za nov referendum o članstvu v uniji.
Drugi referendum o brexitu podpira tudi več deset britanskih poslancev iz različnih strank, Mayeva pa to možnost odločno zavrača, češ da so volivci že povedali svoje na referendumu leta 2016, ko so se odločili za brexit.
Upanje nasprotnikov brexita na nov referendum je okrepila odločitev Sodišča EU decembra lani, da se Velika Britanija do izteka postopka za prenehanje članstva še lahko enostransko odloči, da ne bo izstopila iz povezave. Ker je že prepozno, da bi bil referendum pred 29. marcem, bi bila v tem primeru nujna dopolnitev 50. člena.
Dopolnitev 50. člena in preložitev brexita bi bila nujna tudi ob t. i. urejenem brexitu brez dogovora. Po tem scenariju, ki se omenja v zadnjem času, bi Združeno kraljestvo unijo zapustilo brez nepriljubljenega dogovora, a bi odhod preložili za leto dni. V tem času bi strani sklenili najpomembnejše dogovore o prihodnjih političnih in gospodarskih odnosih.
Eden od možnih izhodov iz slepe ulice bi bile predčasne volitve. Zanje se je pred dnevi zavzel vodja britanskih laburistov Jeremy Corbyn, ki je obljubil, da bi z EU izpogajal nov dogovor o brexitu, če bi prišel na oblast. EU sicer vnovična pogajanja o dogovoru odločno zavrača.
Mayeva bi lahko popustila pod vse večjim pritiskom in odstopila. V tem primeru konservativce čaka izbiranje novega vodje, zelo verjetne bi bile predčasne volitve.
London, 13. januarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
