IUS-INFO - V središču - Večina vodilnih kandidatov za evropske volitve že znana, liberalci naj bi odločili marca
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

7.2.2019

Večina vodilnih kandidatov za evropske volitve že znana, liberalci naj bi odločili marca

Večina glavnih evropskih političnih družin je že izbrala vodilne kandidate za majske volitve Evropskega parlamenta, liberalci pa so odločitev preložili na marec. Trenutno stanje tudi kaže, da je koncept vodilnih kandidatov vse bolj majav, čeprav najvplivnejši politični družini vztrajata pri njem.
Koncept vodilnih kandidatov, bolj poznan po nemškem izrazu "spitzenkandidati", je EU uvedla pred prejšnjimi evropskimi volitvami, da bi nadela obraze odtujeni evropski politiki in okrepila slabo volilno udeležbo, tudi z obljubo po večji demokratičnosti.

Vodilni kandidat naj bi v tem duhu po tolmačenju Evropskega parlamenta v primeru zmage svoje politične družine na volitvah postal predsednik Evropske komisije. A koncept je izjemno sporen in na majavih temeljih.

Članice unije že ves čas izpostavljajo, da ni samodejnosti med izidom volitev in položajem predsednika komisije. Po evropski pogodbi namreč predsednika komisije izberejo voditelji članic unije ob upoštevanju volilnega izida.

Dosedanje odločitve evropskih strank o vodilnih kandidatih koncept še dodatno spodkopavajo.

Najbolj mu je iz očitnih razlogov naklonjena najvplivnejša evropska politična družina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki si znova obeta zmago na volitvah.

Podpirajo ga tudi v drugi največji družini, socialdemokrati, ki pa že opozarjajo, da bi moral predsednik postati tisti spitzenkandidat, ki uspe zbrati večinsko podporo v parlamentu, tudi če njegova stranka ni zmagovalka volitev.

Po enega vodilnega kandidata so izbrali v treh največjih političnih družinah

Dejstvo je, da so le tri od osmih evropskih političnih družin, ki so zastopane v Evropskem parlamentu, izbrale po enega vodilnega kandidata, in to tri največje, ki jim lahko ta koncept tudi najbolj koristi.

Najvplivnejša EPP je lani novembra v Helsinkih za vodilnega kandidata izbrala Nemca Manfreda Webra, vodjo svoje politične skupine v Evropskem parlamentu, ki je z veliko večino premagal bivšega finskega premierja Alexandra Stubba.

EPP je bila tudi edina stranka doslej, ki je pripravila javno razpravo svojih kandidatov za vodilnega kandidata. Ta je bila sicer res zlasti vljudnostna izmenjava mnenj tekmecev, a vendar največ, kar so zmogle evropske stranke doslej ponuditi volivcem.

Druga največja evropska politična družina, socialdemokrati, so za vodilnega kandidata imenovali prvega podpredsednika komisije, Nizozemca Fransa Timmermansa, potem ko se je Slovak Maroš Šefčovič umaknil brez boja.

Tudi zmerni evroskeptiki, evropski reformisti in konservativci, ki so sedaj tretja največja skupina v Evropskem parlamentu, so izbrali enega vodilnega kandidata. To je Čeh Jan Zahradil, ki pa je ob imenovanju podvomil o konceptu. Pred petimi leti je ta politična skupina kandidaturo bojkotirala.

Zeleni in levica so izbrali po dva vodilna kandidata

Zeleni imajo tako kot pred petimi leti dva vodilna kandidata. Tokrat sta to Nemka Ska Keller, ki je bila njihova vodilna kandidatka že pred prejšnjimi volitvami, in Nizozemec Bas Eickhout.

Evropska levica, ki je pred petimi leti za vodilnega kandidata izbrala tedanjega vodjo grške opozicijske stranke Sirize Aleksisa Ciprasa, je tokrat prav tako imenovala dva vodilna kandidata. To sta slovenska poslanka Violeta Tomić in belgijski sindikalist Nico Cue.

Liberalci napovedali volilno ekipo, odločitev preložili na marec

Evropski liberalci (Alde) so že pred meseci napovedali, da bodo šli na volitve z volilno ekipo, s čimer izražajo svoje nezadovoljstvo s konceptom spitzenkandidatov, ki mu nasprotuje tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Namesto 9. februarja na kongresu v Berlinu se zdaj odločitev pričakuje 21. marca na srečanju evropskih liberalcev pred vrhom EU. To prelaganje končne odločitve kaže na težave pri oblikovanju ekipe. V Berlinu naj bi sicer stranka naznanila pridružitev novih strank.

Težavno se zdi tudi opredeljevanje sodelovanja z Macronom, ki je osredotočen na uporniške rumene jopiče doma in manj na evropski oder.

Kot možna člana liberalne volilne ekipe se v evropskih medijih najpogosteje omenjata najbolj priljubljena evropska komisarka Margrethe Vestager ter vodja liberalcev v parlamentu in bivši belgijski premier Guy Verhofstadt.

Nedavno pa sta se začela kot možna kandidata omenjati tudi predstavnik španske stranke Ciudadanos Luis Garicano in nemška liberalka Nicola Beer.

V ožjem izboru Alde tudi Bulčeva

Vodja stranke SMC Miro Cerar je v petek za STA dejal, da z zadovoljstvom ugotavlja, da tudi komisarka Violeta Bulc, sicer članica SMC, v Alde uživa precejšen ugled in je celo v ožjem izboru tistih, ki naj bi igrali še posebej dejavno vlogo v volilnem procesu.

Na konkretno vprašanje, ali pričakuje, da bo Bulčeva del volilne ekipe Alde, je Cerar odgovoril, da bo nedvomno na nek način vključena v ekipo Alde, bodisi na evropski ravni ali bolj v Sloveniji, verjetno pa na obeh točkah. Kako bo to točno potekalo, pa še ne ve, saj da se bodo ti dogovori začeli uresničevati v prihodnjih tednih, je še povedal.

SMC si po Cerarjevih besedah sicer iskreno želi oblikovanja skupne liberalne liste v Sloveniji, saj bi tako laže predstavili skupno, proevropsko držo, ki jo zagovarjajo liberalne stranke, in laže bi nastopili proti radikalizmom v Evropi.

Evroskeptiki doslej v procesu niso sodelovali

Evroskeptična Evropa svobode in neposredne demokracije, ki jo vodi Britanec Nigel Farage, pred petimi leti v procesu ni sodelovala in po pričakovanjih niti tokrat ne bo.

Je pa o možnosti kandidature za predsednika komisije pred meseci govoril vodja italijanske desne stranke Liga Matteo Salvini, ki je v skupini desnih strank, imenovani Evropa narodov in svobode, ki so se po volitvah pred petimi leti zbrale okoli Francozinje Marine Le Pen.

Bruselj, 02. februarja (STA)
Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2019

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober