Poleg ugotovitev, opozoril in predlogov, s katerimi so bili državni tožilci in državna tožilstva že seznanjeni, je bila na podlagi analize izdelana širša vsebinska ocena kazenskopravnega obravnavanja borzne kriminalitete z normativnega (materialnopravnega) in postopkovnega vidika, vključno z oceno učinkovitosti dela organov odkrivanja in pregona na tem pomembnem finančnem in gospodarskopravnem področju.
Iz nadaljevanja bo natančneje razvidno, da kazenskopravnemu obravnavanju borzne kriminalitete z vidika doseženih obsodilnih sodb (kot temeljnega merila učinkovitosti državnega tožilstva) v preteklem dvajsetletnem obdobju ni mogoče pripisati visoke ocene. Dejstvo, da je bilo v reševanje zadev vloženega veliko napora in časa vseh udeležencev postopka, narekuje ugotovitev razlogov za nesorazmerje med pričakovano in doseženo "donosnostjo" pregona in opredelitev ukrepov za izboljšanje stanja. Ti segajo na področje pristojnosti različnih organov, ki lahko prispevajo k učinkovitejšemu odkrivanju, pregonu in sankcioniranju borzne kriminalitete, zato so zanimivi tudi za širšo strokovno javnost.
Struktura obravnavanih zadev "borzne kriminalitete"
Pregled obravnavanih zadev po posameznih okrožnih državnih tožilstvih kaže, da je njihov obseg v skladu z razpršitvijo pristojnosti ob pričakovani največji obremenitvi tožilstva v Ljubljani z 38 zadevami, Specializirano državno tožilstvo (SDT RS) pa je obravnavalo pet zadev, v katerih je šlo za kompleksne in zahtevne primere, kar je v skladu z njegovo siceršnjo pristojnostjo.
Vsebinsko je bilo analiziranih 54 zadev, od katerih 49 za kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije in pet za kaznivo dejanje zlorabe trga finančnih instrumentov.
Glede zlorabe notranje informacije velja že uvodoma opozoriti, da je bila določena že s prejšnjim zakonikom (KZ), ki je začel veljati 1. januarja 1995, njegov zakonski opis pa je bil nato kar štirikrat spremenjen. Normativno ureditev je bilo treba prilagajati spremembam na področju prava vrednostnih papirjev in s tem povezanimi evropskimi pravnimi akti, pa tudi ugotovitvam o pomanjkljivostih vsakokrat veljavnega in zato vedno znova spremenjenega oziroma dopolnjenega zakonskega besedila. Med temeljne ugotovitve opravljene analize tako sodi zlasti spoznanje, da je opisano poseganje v zakonsko besedilo bistveno vplivalo na začetno manjšo uspešnost pregona predvsem zaradi prepovedi povratne veljave in načela milejšega zakona.
Manjše število dejanj zlorabe trga po 239. členu KZ-1 je očitno tudi posledica dejstva, da je kot tako v zakoniku določeno z veljavnostjo šele od 1. novembra 2008.
Ovaditelji
Kazenske ovadbe za kaznivo dejanje zlorabe trga finančnih instrumentov so podali ATVP (3) in fizične osebe (2).
Ob dejstvu, da sta največ ovadb podali borza in pristojna agencija (in sicer več kot polovico pri obeh kaznivih dejanjih), je mogoče ugotoviti, da sta v prevladujočem delu uspešno opravili svojo nadzorno funkcijo na obravnavanem področju. Ob upoštevanju, da sta lahko predložili le razloge za sum (s priloženo listinsko dokumentacijo), je razumljivo, da je v nadaljevanju potrebne (zlasti personalne) dokaze morala pridobiti tudi Policija.
Osumljenci
Glede na naravo kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije je pričakovano, da so osumljenci predvsem tiste fizične osebe, ki so po svojem poklicnem položaju lahko seznanjene s takimi informacijami oziroma udeležene pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Gre za "finančno elito" na gospodarskem področju in pri borznem poslovanju oz. z dostopom na to področje.
Med osumljenimi pravnimi osebami prevladujejo delniške družbe (investicijske družbe), družbe za upravljanje in njihovi investicijski skladi (prejšnje pooblaščene investicijske družbe), tudi zavarovalnica in borznoposredniške družbe. Osumljene fizične osebe so bile praviloma z osumljenimi pravnimi osebami povezane na podlagi zaposlitve preko poslovnega razmerja, preko prepletajočih vodilnih položajev, med seboj večkrat tudi v sorodstveni navezi.
Pri kaznivem dejanju zlorabe trga finančnih instrumentov so bile osumljene pravne osebe - delniške družbe, družbe za podjetništvo in poslovno svetovanje, fizične osebe na vodilnih položajih, vsi interesno povezani v sklopu trgovanja z vrednostnimi papirji.
Oškodovanci
Kot oškodovanci so v obravnavanih zadevah največkrat navedeni ovaditelji sami, in sicer kot prodajalci oziroma kupci in kot delničarji, drugi delničarji, delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, ki pri poslih niso sodelovali, v posameznih zadevah z navedbo "delniška javnost" oziroma "mali delničarji", "delničarji, ki jim informacija ni bila dostopna", ovaditelji oziroma njihove pravne osebe in občina.
Pri kaznivem dejanju zlorabe trga finančnih instrumentov se kot oškodovanci navajajo drugi delničarji, delniške družbe same in trg finančnih instrumentov.
Sodelovanje z drugimi pristojnimi organi
Sodelovanje državnega tožilstva s Policijo je bilo usmerjeno v preverjanje začetnih okoliščin, pridobitev dodatnih, predvsem personalnih dokaznih virov, listin o vseh obravnavanih poslovnih dogodkih, po potrebi tudi s preiskavo poslovnih prostorov in hišnimi preiskavami z zasegom dokumentacije.
V okviru posameznih (sodnih) preiskovalnih dejanj (osem zadev) oziroma sodne preiskave (dve zadevi) je bilo opravljeno zaslišanje obdolžencev in prič ter izvedenstvo finančne stroke, pridobljeni so bili bančni in drugi podatki ter morebitni dokazi iz tujine ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Hinko Jenull: Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete ali na portalu Pravna praksa, 2019, št. 5-6
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
