IUS-INFO - V središču - Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

11.2.2019

Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete

Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je bil lani opravljen pregled obravnavanja zadev kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij po 243. členu (prejšnjega) Kazenskega zakonika (KZ) oziroma 238. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov po 239. členu KZ-1, v obdobju od 1995 do 2017. Namen pregleda je bila priprava vsebinske analize pojavnih značilnosti kaznivih dejanj (ovaditelji, osumljenci, oškodovanci, pravna opredelitev in opis dejanja), poteka in trajanja postopka ter oblikovanje izhodišč za učinkovitejši pregon z vidika pravne opredelitve dejanj, izrekov obtožnih aktov, usmerjanja predkazenskega postopka, dokaznega postopka in predlogov za izrek sankcije.

Poleg ugotovitev, opozoril in predlogov, s katerimi so bili državni tožilci in državna tožilstva že seznanjeni, je bila na podlagi analize izdelana širša vsebinska ocena kazenskopravnega obravnavanja borzne kriminalitete z normativnega (materialnopravnega) in postopkovnega vidika, vključno z oceno učinkovitosti dela organov odkrivanja in pregona na tem pomembnem finančnem in gospodarskopravnem področju.

Iz nadaljevanja bo natančneje razvidno, da kazenskopravnemu obravnavanju borzne kriminalitete z vidika doseženih obsodilnih sodb (kot temeljnega merila učinkovitosti državnega tožilstva) v preteklem dvajsetletnem obdobju ni mogoče pripisati visoke ocene. Dejstvo, da je bilo v reševanje zadev vloženega veliko napora in časa vseh udeležencev postopka, narekuje ugotovitev razlogov za nesorazmerje med pričakovano in doseženo "donosnostjo" pregona in opredelitev ukrepov za izboljšanje stanja. Ti segajo na področje pristojnosti različnih organov, ki lahko prispevajo k učinkovitejšemu odkrivanju, pregonu in sankcioniranju borzne kriminalitete, zato so zanimivi tudi za širšo strokovno javnost.

Struktura obravnavanih zadev "borzne kriminalitete"

Pregled obravnavanih zadev po posameznih okrožnih državnih tožilstvih kaže, da je njihov obseg v skladu z razpršitvijo pristojnosti ob pričakovani največji obremenitvi tožilstva v Ljubljani z 38 zadevami, Specializirano državno tožilstvo (SDT RS) pa je obravnavalo pet zadev, v katerih je šlo za kompleksne in zahtevne primere, kar je v skladu z njegovo siceršnjo pristojnostjo.

Vsebinsko je bilo analiziranih 54 zadev, od katerih 49 za kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije in pet za kaznivo dejanje zlorabe trga finančnih instrumentov.

Glede zlorabe notranje informacije velja že uvodoma opozoriti, da je bila določena že s prejšnjim zakonikom (KZ), ki je začel veljati 1. januarja 1995, njegov zakonski opis pa je bil nato kar štirikrat spremenjen. Normativno ureditev je bilo treba prilagajati spremembam na področju prava vrednostnih papirjev in s tem povezanimi evropskimi pravnimi akti, pa tudi ugotovitvam o pomanjkljivostih vsakokrat veljavnega in zato vedno znova spremenjenega oziroma dopolnjenega zakonskega besedila. Med temeljne ugotovitve opravljene analize tako sodi zlasti spoznanje, da je opisano poseganje v zakonsko besedilo bistveno vplivalo na začetno manjšo uspešnost pregona predvsem zaradi prepovedi povratne veljave in načela milejšega zakona.

Manjše število dejanj zlorabe trga po 239. členu KZ-1 je očitno tudi posledica dejstva, da je kot tako v zakoniku določeno z veljavnostjo šele od 1. novembra 2008.

Ovaditelji

Kazenske ovadbe za kaznivo dejanje zlorabe trga finančnih instrumentov so podali ATVP (3) in fizične osebe (2).

Ob dejstvu, da sta največ ovadb podali borza in pristojna agencija (in sicer več kot polovico pri obeh kaznivih dejanjih), je mogoče ugotoviti, da sta v prevladujočem delu uspešno opravili svojo nadzorno funkcijo na obravnavanem področju. Ob upoštevanju, da sta lahko predložili le razloge za sum (s priloženo listinsko dokumentacijo), je razumljivo, da je v nadaljevanju potrebne (zlasti personalne) dokaze morala pridobiti tudi Policija.

Osumljenci

Glede na naravo kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije je pričakovano, da so osumljenci predvsem tiste fizične osebe, ki so po svojem poklicnem položaju lahko seznanjene s takimi informacijami oziroma udeležene pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Gre za "finančno elito" na gospodarskem področju in pri borznem poslovanju oz. z dostopom na to področje.

Med osumljenimi pravnimi osebami prevladujejo delniške družbe (investicijske družbe), družbe za upravljanje in njihovi investicijski skladi (prejšnje pooblaščene investicijske družbe), tudi zavarovalnica in borznoposredniške družbe. Osumljene fizične osebe so bile praviloma z osumljenimi pravnimi osebami povezane na podlagi zaposlitve preko poslovnega razmerja, preko prepletajočih vodilnih položajev, med seboj večkrat tudi v sorodstveni navezi.

Pri kaznivem dejanju zlorabe trga finančnih instrumentov so bile osumljene pravne osebe - delniške družbe, družbe za podjetništvo in poslovno svetovanje, fizične osebe na vodilnih položajih, vsi interesno povezani v sklopu trgovanja z vrednostnimi papirji.

Oškodovanci

Kot oškodovanci so v obravnavanih zadevah največkrat navedeni ovaditelji sami, in sicer kot prodajalci oziroma kupci in kot delničarji, drugi delničarji, delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, ki pri poslih niso sodelovali, v posameznih zadevah z navedbo "delniška javnost" oziroma "mali delničarji", "delničarji, ki jim informacija ni bila dostopna", ovaditelji oziroma njihove pravne osebe in občina.

Pri kaznivem dejanju zlorabe trga finančnih instrumentov se kot oškodovanci navajajo drugi delničarji, delniške družbe same in trg finančnih instrumentov.

Sodelovanje z drugimi pristojnimi organi

Sodelovanje državnega tožilstva s Policijo je bilo usmerjeno v preverjanje začetnih okoliščin, pridobitev dodatnih, predvsem personalnih dokaznih virov, listin o vseh obravnavanih poslovnih dogodkih, po potrebi tudi s preiskavo poslovnih prostorov in hišnimi preiskavami z zasegom dokumentacije.

V okviru posameznih (sodnih) preiskovalnih dejanj (osem zadev) oziroma sodne preiskave (dve zadevi) je bilo opravljeno zaslišanje obdolžencev in prič ter izvedenstvo finančne stroke, pridobljeni so bili bančni in drugi podatki ter morebitni dokazi iz tujine ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Hinko Jenull: Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete ali na portalu Pravna praksa, 2019, št. 5-6

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2019

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober