Sodišče je ugotovilo, da je vodja sestavljalnice dne 6. 11. 2013 podala prijavo kršitev delovne obveznosti zaradi neprimernega vedenja in neupoštevanja navodil zoper tožnika, istega dne pa je tehnični direktor zaradi teh kršitev pisno opozoril tožnika na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. V opozorilu so jasno opisane kršitve oziroma ravnanje tožnika v odnosu do nadrejene delavke z navedbami, da tožnik "ni hotel poslušati navodil v zvezi z delom pri izdelavi vzorcev obutve, ampak se je ob tem do nje neprimerno vedel s tem, da je nanjo v prisotnosti ostalih delavcev kričal in samovoljno predstavljal probleme, ki so nastali in bodo nastali pri izdelavi čevljev." Ob tem je sodišče ugotovilo tudi, da pisno opozorilo ni bilo formalno pomanjkljivo, kot tudi, da je imel tehnični direktor ustrezno pooblastilo za oddajo in podpis opozorila tožniku.
Ob vsebinski presoji obvestila je sodišče sicer pritrdilo ugotovitvam sodišča prve stopnje, da predstavlja neupoštevanje navodil nadrejenega in neprimerno vedenje do zaposlenih, tudi do neposredno nadrejenega, kršitev delovnih obveznosti v smislu določil 33. in 34. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Vendar pa v tožnikovem primeru kršitev delovnih obveznosti v smislu citiranih določb ZDR-1, tako kot je opredeljena v predhodnem opozorilu, ni dokazana. Tožnik je bil, kot sta izpovedala tako on sam kot tudi priča B.B., res razburjen, ko mu je nadrejena odredila delo v zvezi z izdelavo vzorcev. Priča je sicer povedala, da je odšla prijavit tožnika k tehničnemu direktorju zaradi njegovega kričanja, agresivnega obnašanja in zato, ker je ne spoštuje, vendar pa niti iz njene izpovedi ni mogoče zaključiti, da bi res šlo za agresivno obnašanje tožnika, zaradi česar naj bi se ustrašila.
Razlog za tožnikovo nejevoljo oziroma razburjenje zaradi odrejenega dela v zvezi z vzorci je tožnik prepričljivo pojasnil s težavami v zvezi s pripravo ustreznih polizdelkov – manjkali so ustrezni vložki in notranjiki, ki jih je bilo treba obrezovati po kopitu. Pritožbeno sodišče verjame tožniku, ki je že med postopkom na prvi stopnji, pa tudi ob zaslišanju pred pritožbenim sodiščem, ves čas skladno izpovedoval, da so prav njegove pripombe s tem v zvezi privedle do nesoglasja - konflikta med tožnikom in nadrejeno, čeprav je slednja pogovor med njima opisala kot kričanje s tožnikove strani in tožnikovo izpostavljanje problemov, ki bi nastali v bodoče v zvezi z izdelavo vzorcev, v zvezi z vzorci, ki jih je bilo treba izdelati 6. 11. 2013, pa naj takih problemov ne bi bilo. Če bi se tožnik dejansko tako neprimerno obnašal do nadrejene in nanjo kričal pred ostalimi delavci, bi to nedvomno zaznali sodelavci, ki so bili tedaj na delu v prostoru, kjer je potekala izdelava čevljev, vendar priče, ki jih je zaslišalo že sodišče prve stopnje, tega niso potrdile.
Prav tako po oceni pritožbenega sodišča ni dokazano, da tožnik ni poslušal nadrejene, ko mu je dajala navodila za delo, saj se je z njo pogovarjal očitno kar nekaj časa. Kot mojster pa je nedvomno imel ne le pravice, ampak tudi dolžnost vodji povedati svoje mnenje glede strokovnih vprašanj, čeprav je bilo očitno drugačno od mnenja nadrejene. Še manj pa gre za neupoštevanje navodil nadrejene vodje, saj je tudi iz izpovedi priče B.B. razbrati, da je bilo delo v zvezi z vzorci, ki ga je odredila tožniku 6. 11. 2013, v celoti opravljeno in da ji je tisti dan tožnik prinesel vzorce tudi pokazati.
Zgolj dejstvo, da je tožnik ob tem, ko mu je vodja odredila izdelavo vzorcev, rekel, da že ima dovolj dela, zdaj pa še vzorci in da je bil ob tem razburjen in je podajal pripombe v zvezi z odrejeno nalogo, še ne predstavlja neprimernega obnašanja do nadrejene delavke, ki bi imelo takšno težo in pomen, da bi ga bilo mogoče šteti za kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katere je delavca utemeljeno opozarjati s predhodnim opozorilom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Višje sodišče je tako odločilo, da je bila odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo opozorilo zakonito in utemeljeno, napačno.
Predhodno pisno opozorilo delavcu iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožnik naj bi sicer ponovno kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v okviru obdobja 18 mesecev od prejema pisnega opozorila, kot se mu očita v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 30. 5. 2014, vendar je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz tega razloga, da predhodno opozorilo ni bilo zakonito in utemeljeno, zaradi česar ni potrebno presojati kršitve iz redne odpovedi po vsebini. V tem delu je torej pritožba tožnika utemeljena, ostalih pritožbenih navedb (zlasti tistih, ki se nanašajo na očitano kršitev iz redne odpovedi, diskriminacijo, kršitev načela enakosti pred zakonom ...) pa pritožbeno sodišče ni presojalo, ker niso odločilnega pomena za rešitev zadeve (prvi odstavek 360. člena ZPP).
Višje sodišče je pritožbi ugodilo in napačno odločitev sodišča prve stopnje spremenilo, tako, da je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 5. 2014. Ker je tožnik s pritožbo uspel, je višje sodišče spremenilo tudi odločitev o stroških postopka, tako da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka na prvi stopnji, vključno s stroški (prvega) pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
