Predlagatelj navaja, da sta protipravna hramba strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen, po prvem odstavku 310. člena KZ in posest takega orožja po 4. točki prvega odstavka 81. člena in v zvezi z 10. členom Zakona o orožju (ZOro-1) vsebinsko enaki. Razlika med pojmom "hramba" in "posest" naj bi bila le pojmovna. V obeh primerih naj bi šlo za posest stvari, razlika je zgolj v oblasti nad stvarjo. Predlagatelj navaja, da tak položaj omogoča arbitriranje organov pregona, ker jim je prepuščeno, ali neko dejanje preganjajo kot kaznivo dejanje ali pa kot prekršek. Po KZ je možen izrek zaporne kazni do petih let, po ZOro-1 pa izrek globe. Tak položaj naj bi bil v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen ustave) in načelom zakonitosti v kazenskem pravu (28. člen ustave).
Ustavno sodišče ugotavlja, da obstoj dveh takih pravnih pravil povzroči nejasnost o tem, katero pravno pravilo je treba uporabiti. To velja posebej za tista pravna pravila, ki določajo pravice, obveznosti in dolžnosti za pravne subjekte. Načelo določnosti zato zahteva, da so pravna pravila medsebojno ločljiva. Drugačen položaj bi ustvarjal pravno negotovost in omogočal samovoljno oz. arbitrarno uporabo prava.
Ali se sporni določbi prekrivata, je ustavno sodišče preizkusilo z njuno primerjavo. Pri določitvi vsebine zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja, ki se nanašajo na strelno orožje in strelivo, katerega promet je posameznikom omejen, je treba izhajati iz določb ZOro-1, ker je prvi odstavek 310. člena KZ (in tudi preostali odstavki tega člena) t.i. blanketna norma.
ZOro-1 ne uporablja besedne oznake "strelno orožje ali strelivo, katerega promet je posameznikom omejen" tako kot KZ. Temu ustrezno orožje je po določbah ZOro-1 dovoljeno orožje, razen tistega dovoljenega orožja, za katerega ni potrebno posebno dovoljenje. Ker ZOro-1 določa za kategorijo dovoljenega orožja, razen tistega dovoljenega orožja, za katerega ni potrebno posebno dovoljenje, različne vrste pravic (11. člen ZOro-1), ki jih izkazujejo različne vrste orožnih listin (10. člen ZOro-1), gre za protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva po prvem odstavku 310. člena KZ tedaj, ko posameznik hrani orožje navedene kategorije brez ustrezne orožne listine.
Hramba že sama po sebi izraža nek namen oz. odnos do stvari, medtem ko se posest nanaša na vse oblike dejanske oblasti nad stvarjo. Hramba pa vključuje tudi posest (medtem ko obratno ni nujno tako). Ko je tako, pa bi ob ugotovitvi iz prejšnje točke (to je ugotovitvi, da zakonski znak "strelno orožje ali strelivo, katerega promet je posameznikom omejen", ustreza po ZOro kategoriji dovoljenega orožja, razen tistega dovoljenega orožja, za katerega ni potrebno posebno dovoljenje) določen dejanski stan, ki bi ustrezal prekršku po 4. točki 81. člena ZOro-1 (posest orožja brez ustrezne orožne listine), imel tudi zakonske znake obravnavanega kaznivega dejanja v izvršitveni obliki protipravne hrambe orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen. In tudi obratno: to je na način, da dejanski stan obravnavanega kaznivega dejanja ne bi imel nobenega presežka glede na zakonske znake prekrška.
Na podlagi teh ugotovitev, je ustavno sodišče odločilo, da je zakonski znaki kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnih snovi po prvem odstavku 310. člena KZ se torej v delu, ki se nanašajo na izvršitev kaznivega dejanja, storjenega s "protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen", lahko popolnoma prekrijejo z zakonskimi znaki prekrška po 4. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 v zvezi z 10. členom istega zakona. Tak položaj ustvarja neustavno medsebojno neločljivost dveh sicer različnih kaznivih ravnanj. Zato je ustavno sodišče ugotovilo, da je bil 310. člen KZ v tem delu v neskladju z 2. členom ustave in v obsegu te presoje tudi s prvim odstavkom 28. člena ustave.
Pripravila: Helena Brlan
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
