IUS-INFO - IUS Kolumne
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

18.1.2019 11.30

dr. Andraž Teršek

Pravica do veganske prehrane

Svoboda vesti obsega svobodno izpovedovanje/uresničevanje/manifestacijo slehernih opredelitev v zasebnem in javnem življenju. Zadeva verska, teistična, ateistična in neteistična prepričanja s področja etike in morale. Pogoj za njihovo verodostojnost in institucionalizacijo je, da njihove notranje in zunanje lastnosti kažejo na njihovo konsistentnost, tehtnost, resnost, kohezivnost in pomembnost. Tako je že odločilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. > Več...

16.1.2019

Vlasta Nussdorfer

VI./154. Redefinicija kaznivega dejanja posilstva - da ali ne?

Slovensko javnost je te dni vznemirila novica s koprskega sodišča, kjer niso našli dokazov za obsodbo obdolženca za kaznivo dejanje posilstva, do katerega naj bi prišlo, ko je moški spolno občeval z žensko, medtem ko je spala, in je uporabil silo šele, ko se je zbudila in se spolnemu odnosu začela upirati. Obsojen je bil le za kaznivo dejanje prisiljenja. Primer je težko komentirati, saj niso znane vse podrobnosti. Vsekakor pa je odprl Pandorino skrinjico težav, dilem, vprašanj in želja po spremembi kazenske zakonodaje na tem področju. Je ta v skladu z Istanbulsko konvencijo in zakaj je treba za posilstvo dokazovati uporabo sile? Ali še nismo dovolj zreli za model soglasja? > Več...

14.1.2019

dr. Matej Avbelj

Evropeizacija Slovenije

To pomlad bo Slovenija obeležila svoje 15. leto v Evropski uniji. Kakšen je izplen slovenskega članstva v tej nadnacionalni organizaciji? Se je Slovenija dovolj evropeizirala? S tem imamo v mislih, da se je prilagodila ureditvi v EU tako na formalni, kakor tudi praktični ravni. So naša politika, birokracija, sodna veja oblasti, pa tudi ekonomija, dovolj ponotranjili način obnašanja, ki se od držav članic EU pričakuje? Odgovor na to vprašanje ni, saj ne more biti, enoznačen. Trdim, da v kronološkem, posledično pa tudi v vsebinskem smislu, lahko ločimo tri obdobja v slovenskih odnosih z EU. > Več...

11.1.2019

dr. Jernej Letnar Černič

»Gastarbeiterska« usoda

Nepretrgane kolone avtomobilov so med novoletnimi prazniki švigale po cestah s severa in zahoda Evrope proti državam jugovzhodne Evrope. »Gastarbeiteriji« so na začetku praznikov odhajali na zaslužen počitek k svojim družinam in se po koncu praznikov vračali v podobnih kolonah. A te migracije, ki se množično ob katoliških praznikih ponovijo vsakih nekaj mesecev, kažejo na razpad institucij držav jugovzhodne Evrope, kot tudi na še naprej zgrešeno politiko evropskih institucij do te regije. > Več...

9.1.2019

mag. Martin Jančar, sodnik

Misli ob aferi glede Spieglovega novinarja Relotiusa

Prvič sem se neposredno srečal z učinkom propagande med osamosvojitveno vojno. Na Šentilju sem kot pripadnik vojaške enote milice skupaj z drugimi zvečer sedel pred televizijskim ekranom in gledal prenos iz (mislim, da) Cankarjevega doma. Situacija za nas ni bila zavidljiva, proti Šentilju je prodirala tankovska kolona, na hribu Bold so bili razporejeni »niški« specialci in na drugi strani redna vojska iz karavle Šentilj. Mejni prehod je v kotanji in v taktičnem smislu smo bili v slabem položaju. Zato smo si toliko bolj želeli, da bi dobili kakšne bolj vesele informacije o tem, kako dalje. Dogovorjeno je bilo premirje, ki nas je navdajalo z upanjem, da se bo zadeva iztekla brez streljanja. > Več...

7.1.2019

Jan Zobec

Imenovanje sodnikov

Kadarkoli sta izvršilna oblast ali uradna politika in vodstvena struktura sodstva glede česa enakega ali celo istega mnenja, se dvignejo obrvi. In če se to nanaša na imenovanje sodnikov, potem je razlog za poskok obrvi toliko večji. Ministrica za pravosodje in predsednik Vrhovnega sodišča govorita isti jezik in v en glas sporočata, da je treba imenovanje sodnikov odvzeti politiki in to reč prepustiti izključno Sodnemu svetu. Sodnike naj torej imenuje sodstvo samo, oziroma v njegovem imenu skrbno izbrani in preverjeni sodniki, ki imajo v Sodnem svetu večino. Ne samo ministrica (oziroma politika, ki za njo stoji) in nominalno prvi sodnik med enakimi, tudi številni mednarodni dokumenti od vseh možnih modelov izrazito forsirajo prav italijansko različico sodniške samouprave, ki jo razglašajo za t.i. EU-model sodnega sveta (Consiglio Superiore della Magistratura). Po njem se v bistvenem zgleduje tudi slovenski model. Tisto, kar manjka do popolne uveljavitve sodniške samouprave je odvzem pristojnosti Državnega zbora, ki na predlog Sodnega sveta voli (v resnici potrjuje s strani Sodnega sveta izbrane) sodnike. > Več...

4.1.2019

dr. Andraž Teršek

Popisovanje tistega, kar je?

Kako novinarja vidita svojo družbeno vlogo? So novinarji tudi intelektualci? Kakšno je razmerje med demokracijo in kapitalizmom? O čem naj govorimo in kako naj naslavljamo teme, o katerih bi bilo dobro govoriti? > Več...

2.1.2019

Vlasta Nussdorfer

VI./153. Bogovi v belem

Gotovo ni dileme o tem, kdo so. Zdravniki. Ob koncu leta ne mine dan, da si ne bi v voščilih želeli zdravja, bolni pa ozdravitve. In ni minil niti dan v letu, da jih ne bi omenjali ali o njih poročali. Šlo je tako za odmevne zadeve, ki so pretresle javnost, kot tudi povsem vsakodnevne, ki do nje morda niso niti prišle. In vendar so nastopali v teh zgodbah. Bogovi v belem. Uspešni, znani, sposobni, prijazni, naj zdravniki leta, pa tudi oni, za katere tega ni mogoče trditi. Pri Varuhu se srečujemo predvsem z nezadovoljnimi bolniki in svojci, ki opozarjajo, kličejo po spremembah v zdravstvu. Obljublja jih tudi novi minister. Mu bo res uspelo? Če komu, bi moralo prav njemu, saj ima naše zdravstvo že leta v malem prstu. Pa je sploh možno narediti red, ko pa ga ni uspelo še nikomur?! So nekaterim celo grozili? Toliko interesov, resnic in polresnic. Komu sploh (še) verjeti? > Več...

31.12.2018

prof. dr. Marko Pavliha

12 silvestrskih želja


Dragi Dedek Mraz,

ker sem v bataljonu rdeče-belih možicljev v kičastih nakupovalnih centrih zgrešil tvojega pristnega zvezdniškega polbrata Božička – tvoj prvi krščanski bratranec Miklavž pa mi je itak prinesel le bridko šibo, ho, ho, ho, se hecam, - se tako kot pred triindvajsetimi leti zopet obračam kar nate (PP, št. 25/95). Pozni čas pisanja in tvoja naslovljena visokost nista v ničemer povezana z mojim svetovnonazorskim prepričanjem ali veroizpovedjo. To omenjam, ker nekateri cinično ignorirajo Božič v imenu ateizma, toda s tem najbrž ne dokazujejo svoje domnevne načelnosti, marveč se le (nesmiselno?) odpovedujejo starodavnemu družinskemu prazniku.

> Več...

28.12.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Deset letošnjih zanimivejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic je v letošnjem letu praznovala petinšestdesetletnico svoje uveljavitve. Čeprav je bila sprejeta pred toliko desetletji v drugačnem družbenem kontekstu, je danes  njena vsebina bolj aktualna kot kadarkoli. Pritožnikom iz različnih koncev Evrope, še posebej iz Srednje in Vzhodne Evrope, pogosto pomeni edino in istočasno zadnje upanje, da zavarujejo svoje pravice pred arbitrarnimi posegi države. V današnji kolumni, podobno kot v zadnjih dveh letih, izpostavljamo deset letošnjih zanimivejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. > Več...

24.12.2018

dr. Marko Novak

Sodniki in politika

Primer udeležbe sodnika Žirovnika, ki je bil akter v različnih kazenskih postopkih zoper bivšega mariborskega župana Kanglerja, na povolilni zabavi novoizvoljenega mariborskega župana Arsenoviča, je odprl ponoven premislek v slovenski družbi glede povezave sodnikov s politiko. Primer je še posebej pereč, ker je bil v drugem krogu županskih volitev poražen protikandidat ravno Franc Kangler. > Več...

21.12.2018

dr. Andraž Teršek

Ustavna obtožba predsednika vlade

Institut ustavne obtožbe zoper predsednika Vlade in ministre, t.im. impeachment, ureja 109. člen Ustave. Utemeljena mora biti z očitkom o kršitvi Ustave ali zakonov, storjene pri opravljanju funkcije. V takem primeru Ustava napotuje na smiselno uporabo 109. člena Ustave, ki ureja odgovornost Predsednika republike. Podrobneje je to vprašanje urejeno v Poslovniku DZ (PoDZ-1) in Zakonu o Ustavnem sodišču (ZUstS). > Več...

19.12.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./152. Ali res pričakujemo preveč?

Vsak december je poseben in celo edinstven. Otroci pričakujejo darila dobrih mož, v katerih prihod še verjamejo, odrasli delamo obračune preteklega leta in hitimo z željami za prihodnost. Pišemo, sestankujemo, se srečujemo in želimo narediti največ, kar lahko. Tudi vse, kar nam morda več let ni uspelo. Kot bi se 31. decembra čas ustavil in začel teči povsem na novo. V letu, ki odhaja, smo dobili nov parlament, vlado in nove ali stare župane. Obljub je bilo veliko. Socialna pravičnost, zaposlitve za težje zaposljive, čistejše okolje, boljša in hitrejša zdravstvena oskrba, dobra infrastruktura, spoštovanje pravic, zlasti dostojanstva slehernika, in še marsikaj. Bo to res ali morda pričakujemo preveč? > Več...

17.12.2018

dr. Matej Avbelj

Pravljičnih 7 o sovražnem govoru

Žal je treba ugotoviti, da so časi resni. Preresni. Evropska unija še nikoli poprej ni stala na tako trhlih nogah. Trije politični nacionalni stebri evropske integracije so v globoki krizi: Velika Britanija v vsesplošnem odhajanju; Francozi so na ulicah v rumenih jopičih, ker jim je prekipelo; v Nemčiji pa je sonce Merklovi nepreklicno zašlo in nihče ne ve, kaj pravzaprav sledi. Ko so tri največje evropske države v krizi, je prihodnost več kot negotova. Ampak v Sloveniji se nas, tako se zdi, to prav malo tiče. Pri nas se ukvarjamo s sovražnim govorom. V tem predbožičnem, pravljičnem času se na to, že povsem izčrpano temo izčrpanih ljudi, odzivam s sedmimi točkami o sovražnem govoru. To ne bo niti pravljica, niti »fake news«, ampak, kot se spodobi, čista resnica. > Več...

14.12.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Eleanor iz Tivolija

V ljubljanskem Tivoliju lahko že nekaj dni v parku pred Muzejem novejše zgodovine občudujemo doprsni kip Eleanor Roosvelt, idejne snovalke in vodje strokovne skupine za sprejetje Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela pred sedemdesetimi leti. A mimoidoči, ki se vsakodnevno sprehajajo pred kipom in vsaj malce  upočasnijo korak, lahko kaj hitro ugotovijo, da Splošna deklaracija v čast katere je postavljen kip Eleanor, na ozemlju slovenske države velja šele dobrih sedemindvajset let. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji