Z novelo bi v slovenski pravni red prenesli evropsko direktivo o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze. Direktiva med drugim določa pogoje za dodelitev dovoljenj osebam, ki izvajajo obvezne revizije in njihovo registracijo, pravila o neodvisnosti in nepristranskosti in poklicni etiki, ki veljajo za te osebe, ter javni nadzor nad njimi.
Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja, predlog novele za boljšo zaščito vlagateljev predvideva krepitev javnega nadzora nad pooblaščenimi revizorji in revizijskimi družbami. Namesto sedanjega dualnega nadzora, ki ga izvajata Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, bo nadzor v celoti pristojnost agencije.
Slovenija bi morala direktivo prenesti že junija 2016. Ker je še ni, je Evropska komisija proti njej vložila tožbo in grozi ji finančna kazen v višini skoraj 8000 evrov dnevno od razglasitve sodbe. Sodba sicer še ni bila razglašena.
Poslanske skupine koalicije so napovedale, da bodo novelo podprle. Izpostavljale so poenotenje pravil o obvezni reviziji ter področji podeljevanja dovoljenj in nadzora nad revizorji, poleg tega pa nujnost prenosa direktive v izogib kazni. Levica je podporo napovedala zaradi na odboru sprejetega dopolnila, s katerim so razširili nabor subjektov javnega interesa, za katere so predvidena strožja pravila.
V SDS so izpostavljali dolgo zamudo in grožnjo visoke kazni, poleg tega pa opozarjali, da je predlog slab in nepregleden, in sicer, kot je dejal Andrej Šircelj, namenoma. Poudaril je, da smo v Sloveniji plačali finančno krizo s petimi milijardami evrov bankam, ki so bile vse revizijsko pregledane in ni bilo ugotovljenih večjih nepravilnosti.
Poslancem NSi se zdi nerazumno enačiti neobvezno in prostovoljno revizijo ter predpisovati delovni čas za delo revizijskih partnerjev, neutemeljena se jim zdi tudi časovna širitev prepovedi opravljanja storitev, ki naj bi lahko ogrozile neodvisnost in nepristranskost revidiranja, tudi na obdobje enega leta pred začetkom revizije. Direktiva namreč neodvisnost zahteva v obdobju, ki ga zajemajo računovodski izkazi, ki se revidirajo, ter v obdobju, v katerem se izvaja obvezna revizija, je dejal Aleksander Reberšek (NSi).
LMŠ je k predlogu vložila novo dopolnilo, s katerim predlaga spremembo na matičnem odboru sprejetega dopolnila. Po novem bi bilo določeno, da se med subjekte javnega interesa - za katere bodo med drugim veljala obvezna rotacija revizorjev in strožja pravila glede revizijskega poročanja - uvrščajo tudi družbe, ki so v neposredni ali posredni državni ali občinski lasti (ne pa tudi več družbe, ki izvajajo javno gospodarsko službo, kar je predvideval na odboru sprejeti amandma). LMŠ poleg tega predlaga, da bi sprememba za podjetja, ki bodo na novo uvrščena med subjekte javnega interesa, začela veljati s 1. januarjem leta, ki bo sledilo uveljavitvi tega zakona.
Predlog je razburil SDS, ki je predlagala na odboru dopolnilo, in sicer je Šircelj ocenil, da je zamik uveljavitve spremembe namenjen temu, da se da tem družbam "čas, da malo počistijo". Dragonja je dejal, da je zamik namenjen temu, da se revizijske hiše ustrezno pripravijo.
