Pahor je po današnjem srečanju s prvaki strank v predsedniški palači spomnil, da je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost pri območjih volilnih okrajev in ne pri vprašanju odločilnosti glasu volivca pri izbiri poslancev v DZ.
Po njegovem mnenju so dolžni storiti vse za to, da vsaj odpravijo neustavnost in s tem zagotovijo, da razpis volitev, ki bodo najpozneje spomladi 2022, ne bi bil ustavno vprašljiv. To lahko rešijo že s spremembo zakona, ki določa velikost volilnih okrajev, za kar je v DZ potrebnih najmanj 46 glasov.
Če želijo zagotoviti večji vpliv volivcev na izbiro poslancev, pa morajo ukiniti volilne okraje, uvesti liste in preferenčni glas. Za to zakonodajno spremembo pa je potrebna vsaj dvotretjinska večina vseh poslancev.
Ne za eno ne za drugo večino med strankami za zdaj ni zadostne podpore. Po Pahorjevih besedah je bilo v razpravi danes omenjeno vprašanje, ali je smiselno spreminjati okraje, če menimo, da bi hkrati z uveljavitvijo večje vloge volivca na izbiro poslanca "zadeli dva žeblja z enim udarcem". "To je smiselno razmišljanje, vendar obstaja možnost, da se ustrezna večina ne bi oblikovala," je opozoril Pahor.
"Tako zahtevnih sprememb obeh zakonov ne moremo pripravljati politiki, ampak potrebujemo strokovno pomoč," je opomnil. V naslednjih dneh se bo zato posvetoval s predsednikom vlade in generalnim sekretarjem vlade o tem, kako bi lahko vladne službe zagotovile strokovno pomoč pri pripravi novel.
Predloga zakonskih sprememb bodo na rednih sestankih s strokovnjaki in pogajalci iz vsake poslanske skupine skušali oblikovati do začetka parlamentarnih počitnic, je napovedal Pahor, ki bo usklajeval delo za pripravo novel. Po njegovem mnenju je tudi pametno, da bodo zaradi narave odločitve ustavnega sodišča in zaradi tega, ker je za to potrebna manjša večina, za odpravo neustavnosti ustanovili skupino, ki bo preučila spremembo okrajev.
Večina strank se je v minulih tednih sicer že izrekla glede sprememb volilne zakonodaje. V LMŠ, SMC, Levici, NSi, SAB in v SNS se zavzemajo za ukinitev volilnih okrajev, uvedbo list in preferenčnega glasu, kar bi prineslo večji vpliv volivcev na izbiro poslancev. Tudi znotraj tega je prostor za različne možnosti in pogajanja, denimo izbiro med uvedbo absolutnega ali pa relativnega preferenčnega glasu, pravijo.
Predsednik SDS, ki ima v tem mandatu največ, to je 25 poslancev, Janez Janša po današnjem srečanju izjav ni dajal. Je pa na Twitterju navedel, da SDS podpira vsako spremembo volilnega sistema, ki povečuje vpliv volivca na izvolitev poslanca in hkrati zmanjšuje centralizacijo države.
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je danes v izjavi ocenil, da bi bilo zgolj spreminjanje volilnih okrajev, ki jih je geografsko nemogoče poenotiti, izgubljanje časa. Zato so po njegovih navedbah pozvali, da strnejo moči, dajo na stran osebne interese posamičnih poslancev ter v ospredje zahtevo ustavnega sodišča. Izgovarjanje, da je potrebnega veliko časa ali da je treba razmisliti o različnih možnostih, je le zavlačevanje, da do sprememb ne pride, je ocenil.
Na težavnost spreminjanja volilnih okrajev je v izjavi opozoril tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič. Le s spremembo velikosti volilnega okraja volivci ne bodo dobili večjega vpliva na izbiro poslancev, je ocenila tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Po njenih besedah z obžalovanjem ugotavljajo, da si starejše uveljavljene stranke ne želijo sprememb.
Čeprav danes izjav v SD in DeSUS niso dajali, je znano, da so zadržani ali proti ukinitvi volilnih okrajev.
