Vlada v Skopju je v uradnem sporočilu tako odgovorila na očitke opozicije, češ da je država z uveljavitvijo omenjenega zakona postala dvonacionalna oz. da je albanščina z njim postala uradni jezik v vseh makedonskih državnih institucijah in organih.
Kot je po poročanju portala Al Jazeera Balkans poudarila vlada v Skopju, v občinah, kjer manjšinske skupnosti ne predstavljajo več kot 20 odstotkov državljanov, zakona ne bodo uveljavljali niti s tem v zvezi ne bo novih zaposlitev.
Zakon je sicer v ponedeljek zvečer podpisal predsednik parlamenta Talat Xhaferi in ne predsednik države Gjorge Ivanov, kar sicer terja makedonska zakonodaja. Ivanov je podpis zakona, ki je bil sprejet že marca lani, dvakrat zavrnil, češ da je protiustaven.
Največ negodovanja zaradi zakona je sprožilo dejstvo, da je albanska manjšina edina manjšinska skupnost v Makedoniji, ki v celotnem številu prebivalstva predstavlja 20 oz. več odstotkov. Makedonska opozicija na čelu s stranko VMRO-DPMNE je ob tem kritično ocenjevala, da se je z zakonom Albancem na celotnem ozemlju Makedonijo omogočilo koriščenje storitev v albanščini, čeprav so z 20 oz. več odstotki prebivalcev navzoči le v severozahodnih delih države.