c S

V ZDA ob prazniku predsednika protesti in tožbe proti Trumpovi razglasitvi izrednega stanja

19.02.2019 07:40 Washington, 19. februarja (STA) - V ZDA so v ponedeljek, ko je večina Američanov z nakupi na razprodajah praznovala nacionalni praznik dan predsednika, potekali protesti proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, 16 zveznih držav na čelu s Kalifornijo pa je vložilo tožbo proti njegovi razglasitvi izrednega stanja zaradi razmer na južni meji.

Trump je minuli petek razglasil izredno stanje zaradi nezakonitih prestopov meje in tihotapljenja mamil preko meje z Mehiko, s čimer poskuša mimo kongresa priti do dodatnega denarja za svoj zid na meji z Mehiko. Vladna statistika predsednikovih trditev o izrednem stanju ne potrjuje, saj nezakoniti prestopi iz leta v leto padajo, mamila pa tihotapijo preko uradnih mejnih prehodov, ne pa tam, kjer bi to lahko ustavil zid.

Trump je med petkovim govorom sam povedal, da se ne mudi in bi lahko z razglasitvijo izrednega stanja počakal, na čemer sedaj njegovi nasprotniki utemeljujejo tožbe, saj je sam povedal, da izrednih razmer ni.

Protesti po večjih mestih ZDA niso bili množični, ker gre v bistvu zato, da si Trump prisvoji okrog 6,7 milijarde dolarjev proračunskega denarja brez odobritve kongresa in za Američane, ki so počasi že utrujeni od protestiranja, ne bo nobenih vidnih posledic. Protestiralo se je pred prazno Belo hišo v Washingtonu, ko je bil Trump na Floridi, v Los Angelesu, San Franciscu, New Yorku in Chicagu ter drugje.

Prvo tožbo so v petek že vložili trije lastniki zemljišč ob meji v Teksasu, kjer naj bi se gradil zid, in okoljevarstvena skupina. V ponedeljek so predsedniku za darilo ob dnevu predsednika zvezne države dodale svojo tožbo v Kaliforniji, kar skoraj zagotavlja razplet po scenariju, ki ga je v petek opisal Trump.

Dejal je, da ga bodo tožili in bo izgubil, potem bo odločalo prizivno sodišče v Kaliforniji in bo spet izgubil, na koncu pa bo zadeva pred vrhovnim sodiščem ZDA, kjer zaradi konservativne večine pričakuje "pošten razplet".

Lastniki zemljišč iz Teksasa Trumpa tožijo zaradi poseganja v zasebno lastnino in kršenja ustave, slednje pa je tudi glavna utemeljitev tožbe 16 zveznih držav.

Po ustavi o razdelitvi proračunskega denarja odloča kongres, vendar pa zakon iz 70. let prejšnjega stoletja predsedniku ZDA dovoljuje uvedbe izrednega stanja, v katerem lahko po svoje razporeja sredstva. Trumpovi predhodniki so to počeli redko in le v primerih, ko je bilo jasno, da bo sledila podpora kongresa.

Trump je za zid oziroma po novem železne stebre na meji dobil v zadnjem proračunskem dogovoru, s katerim so preprečili novo zaprtje vlade, 1,4 milijarde dolarjev. Zahteval je 5,7 milijarde, z izrednim stanjem pa si želi prisvojiti skupaj z odobrenimi sredstvu okrog osem milijard.

"Predsednik je v nasprotju z voljo kongresa uporabil izgovor umetno ustvarjene krize nezakonitega priseljevanja, da razglasi izredno stanje in preusmeri denar namenjen boju proti mamilom, vojaškim gradnjam in policijskim pobudam v gradnjo zidu na meji z Mehiko," pravi tožba zveznih držav.