Vlada je sprejela predlog sprememb Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, katerega cilj je, da se z namenom dviga uspešnosti dijakov tujcev zagotovi zakonska podlaga za možnost izvajanja tečaja slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenski jezik in so se prvič vključili v 9. razred osnovne šole v Republiki Sloveniji. Hkrati se s predlogom dijaku v času opravljanja praktičnega usposabljanja z delom daje pravna podlaga za zagotavljanje prehrane in za ukrepanje inšpekcije, pristojne za delo glede pravic dijakov na praktičnem usposabljanju z delom.
Vlada je določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah. Cilj novele zakona je, da se z namenom dviga uspešnosti dijakov tujcev zagotovi zakonska podlaga za možnost izvajanja tečaja slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenski jezik in so se prvič vključili v 9. razred osnovne šole v Republiki Sloveniji. Hkrati predlog uvaja možnost krepitve avtonomije in odgovornosti šol za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. Namen predloga je obenem zmanjšanje administrativnega bremena za dijaške domove in kandidate za vpis v dijaške domove s posodobitvijo in nadgradnjo informatizirane zbirke prijavljenih in vpisanih dijakov v dijaške domove.
Vlada je sprejela obrambno strategijo, strategijo civilne obrambe in vojaško strategijo Republike Slovenije. Obrambna strategija RS opredeljuje interese in cilje Republike Slovenije na obrambnem področju ter ob upoštevanju sodobnih groženj in tveganj nacionalni varnosti usmerja obrambno politiko države, organiziranost in delovanje njenega obrambnega sistema ter razvoj njenih obrambnih zmogljivosti za zagotavljanje nacionalne obrambe ob vključenosti v sistema kolektivne obrambe Nata ter skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije ter opredeljuje ustrezen obseg obrambnih virov. Poleg usmeritev o krepitvi obrambne sposobnosti izpostavlja tveganja pri uveljavljanju sprememb v obrambnem sistemu ter pri uveljavljanju oz. uresničevanju obrambnih interesov in ciljev Republike Slovenije. Strategija civilne obrambe Republike Slovenije kot temeljni razvojno-usmerjevalni dokument države na področju civilne obrambe prepoznava krepitev in delovanje civilne obrambe kot temelja odpornosti države ter družbe. Naloga civilne obrambe je zagotoviti visoko stopnjo pripravljenosti, odpornosti in vzdržljivosti države ter družbe tudi ob nepredvidljivosti in hitrih spremembah v mednarodnem okolju ter ob prisotnosti konfliktov. Njeno poslanstvo se bo uresničevalo z doseganjem ključnih ciljev civilne obrambe, in sicer s podporo Slovenski vojski in vojaški obrambi države, ohranjanjem neprekinjenega delovanja oblasti ter gospodarskih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za obrambo ter preskrbo, zaščito in preživetje prebivalstva. Vojaška strategija RS izhaja iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti RS, Obrambne strategije RS, ki ji je podrejena, in Zakona o obrambi ter konkretizira vlogo in dejavnosti Slovenske vojske kot obrambne sile. Kot najvišji vojaški dokument Republike Slovenije Vojaška strategija RS zapolnjuje dosedanjo vrzel med strateškimi dokumenti, zagotavlja povezavo s podobnimi dokumenti v Natu in Evropski uniji ter informira druge deležnike slovenskega nacionalnovarnostnega sistema.Pomemben poudarek je namenjen zagotavljanju sposobnosti naraščanja sil, saj mora Slovenska vojska zagotavljati in ohranjati sposobnost regeneracije ter krepitve svojih zmogljivosti.
Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrsti nov projekt Nepovratne finančne spodbude občanom za skoraj ničenergijske (sNES+) stavbe. V Odloku o programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023-2026 je predviden tudi ukrep Spodbude za doseganje večje učinkovitosti in stopnje samooskrbe na področju skoraj ničenergijskih stavb. V okviru tega ukrepa se bo izvajal tudi projekt Nepovratne finančne spodbude občanom za skoraj ničenergijske (sNES+) stavbe, in sicer v skladu z javnim pozivom Eko sklada JP 105SUB-sNESOB23. Skupna višina nepovratnih sredstev znaša do 3.000.000,00 evrov, v letu 2024 do 700.000,00 evrov, v letu 2025 predvidoma do 1.000.000,00 evrov in predvidoma do 1.300.000,00 evrov v letu 2026.
Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrstila nov projekt Zmanjševanje energetske revščine. V Odloku o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023-2026 je predviden tudi ukrep Energetska revščina. V okviru tega ukrepa se bo izvajal tudi projekt Zmanjševanje energetske revščine, in sicer v skladu z javnim pozivom Eko sklada. Nepovratne finančne spodbude bodo namenjene zmanjševanju energetske revščine v skladu z Akcijskim načrtom za zmanjševanje energetske revščine, ki ga je sprejela vlada 30. novembra 2023.
Vlada je izdala Odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju Stare Cinkarne v Mestni občini Celje. Območje Stare Cinkarne predstavlja staro okoljsko breme, na katerem je kljub prenehanju onesnaževanja in njegovi časovni oddaljenosti še vedno zaznati veliko obremenitev za zdravje ljudi. Po izvedenih sanacijskih ukrepih bo območje sanirano tako, da ne bo več vpliva onesnaženih tal na podzemno in površinsko vodo. Onesnažena tla bodo sanirana do te mere, da tla ne bodo več predstavljala tveganja za zdravje ljudi in okolje. Na območju bodo po izvedenih sanacijskih ukrepih vzpostavljena tako imenovana temeljenja tla, na katerih bo možno graditi ustrezno infrastrukturo in objekte. Učinke izvedenih ukrepov bo možno spremljati preko monitoringa podzemnih in površinskih voda ter monitoringa tal med izvajanjem sanacije in po izvedeni sanaciji. Monitoring tal in voda po izvedeni sanaciji bo trajal najmanj 10 let po izvedeni sanaciji. Program ukrepov za celovito sanacijo preostalih območij občine Celje bo MOPE pripravilo do konca leta 2024.
Vlada je s sklepom določila objekte za nujno odstranitev in ugotovitev javne koristi z namenom odstranitve nepremičnine in nadomestitev z eno od zakonskih možnosti, vključno z nadomestitvenim objektom, na območju občine Luče in občine Ljubno. Sklepi temeljijo na podlagi strokovnih mnenj, ki jih je na strokovnih podlagah strokovnjakov geološke in gradbene stroke pripravila Državna tehnična pisarna in za katere strokovno ocenjuje, da obstaja visoka ogroženost zaradi zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledice poplav in plazov ter gre za znatno poškodovan objekt, katerega obnova ni mogoča ali ekonomsko smiselna in s čimer bi lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje ljudi.
Vlada je izdala Uredbo o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije, s katero želi zagotoviti skladnost nacionalnih pravil o dodeljevanju pomoči z evropskimi pravili o državni pomoči. Z uredbo se zvišuje tudi zgornja meja absolutnih zneskov spodbud. Uredba Komisije o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom ureja različne oblike pomoči, vključno z regionalno pomočjo, pomočjo za male in srednje velike gospodarske družbe ter pomoč za raziskave, razvoj ter inovacije, po katerih se med drugim dodeljuje tudi pomoč po Zakonu o spodbujanju investicij.
