Vlada sprejela mnenje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo
Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, med katerimi so prvopodpisani mag. Borut Sajovic, Jelka Godec, Janez Cigler Kralj in Jani Prednik.
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma z vprašanjem glede izvedbe projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo električne energije, vlada podpira. Mnenje bo poslano Državnemu zboru.
Vir: Kabinet predsednika vlade
Vlada sprejela mnenje glede predloga priporočila za transparentno delovanje institucij in ohranitev suverenosti Slovenije
Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela mnenje glede predloga priporočila vladi za transparentno delovanje institucij in ohranitev suverenosti Slovenije, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. V Predlogu priporočila skupina poslancev predlaga, da Državni zbor Republike Slovenije priporoči Vladi Republike Slovenije naj:
Vlada poudarja, da je pri svojem delovanju zavezana transparentnosti in javnosti delovanja ter vladavini prava, ki obsega vse postulate pravne države, vključno z neodvisnostjo pravosodja in ločitvijo vej oblasti.
Ustavno sodišče RS je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ. Da bi ustavni sodniki lahko izvrševali funkcijo varuha Ustave, morata biti zagotovljeni njihova neodvisnost in nepristranskost ves čas izvrševanja njihove funkcije.
Predstavniki vlade se niso soudeležili sestanka med predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije in komisarko, niti vlada ni zaprosila za zabeležko tega sestanka. Drugačno ravnanje bi lahko dajalo vtis poskusa vmešavanja v delo Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter vplivanja na njegovo neodvisnost in nepristranskost.
V primeru, ki ga skupina poslancev navaja v obrazložitvi, gre za zahtevo po razkritju dokumentov, ki niso dokumenti vlade, drugega državnega organa ali neodvisne državne institucije, temveč so dokumenti ene izmed institucij Evropske unije. Evropska komisija je v konkretnem primeru zahteve za razkritje dokumentov Evropske komisije, na osnovi Uredbe 1049/2001, podala odgovore.
Vlada verjame, da bodo morebitni nadaljnji postopki potekali v skladu s pristojnostmi vsake od institucij in pravicami, ki jih uživajo, ter obveznostmi, ki so jim naložene skladno s pravom EU, in da bo Sodišče EU, ki je edino pristojno za razlago in presojo prava Evropske unije, dalo jasen odgovor glede konkretnega vprašanja dostopa do dokumentov Evropske komisije.
Vlada nima pristojnosti, da bi predsednika Ustavnega sodišča ali katere koli druge ustavne sodnike ali ustavne sodnice pozvala k razmisleku o odstopu. Postopek predčasne razrešitve ustavnega sodnika natančneje ureja Zakon o ustavnem sodišču, ki med razlogi razrešitve ustavnih sodnikov sledi določbam Ustave Republike Slovenije.
Izvršilna veja oblasti ne sme neustavno posegati v delovanje drugih samostojnih državnih organov, v tem primeru pa celo v delovanje najvišjega ustavnega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Vlada zaradi navedenega nasprotuje sprejemu predlaganega priporočila za transparentno delovanje institucij in ohranitev suverenosti Slovenije, saj bi vodilo v kršitev načel vladavine prava.
Vir: Ministrstvo za pravosodje
Vlada se je opredelila do ocene fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov
Vlada je danes sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta Republike Slovenije glede proračunskih dokumentov za obdobje 2024 do 2027. Vlada med drugim poudarja, da v tem trenutku še ne razpolaga z vsemi informacijami za dokončno pripravo srednjeročne fiskalne strategije, ki bi zadostila tako nacionalnim zahtevam kot zahtevam Evropske unije (EU).
Vlada poudarja, da sta bila Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025-2027 in osnutek Programa stabilnosti 2024 pripravljena zaradi zahtev Zakona o fiskalnem pravilu in da bosta do jeseni nadgrajena v celovito fiskalno strategijo. Letos je namreč posebno leto, saj bo prenovljena zakonodaja EU uveljavljena konec aprila oziroma začetek maja, Evropska komisija pa bo izračune potrebne konsolidacije posredovala šele do 21. junija. Vlada v tem trenutku tako še ne razpolaga z vsemi informacijami za dokončno pripravo srednjeročne strategije, ki bi zadostila tako nacionalnim kot EU zahtevam.
Glede investicij je vlada med drugim spomnila, da so bile investicije države lani rekordno visoke. Tudi pri načrtovanju investicij v letu 2024 je vlada upoštevala višje ravni investicij v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, nadaljevanje investicij po lanskih poplavah, višje ravni integralnih sredstev državnega proračuna, namenjenih investicijam predvsem v promet in prometno infrastrukturo, ter sredstva za obrambo in zaščito. Visoko raven investicij v tekočem letu pa bodo izkazovale tudi ostale enote sektorja država (javni zavodi in skladi, proračunski skladi in gospodarske družbe). Ob tem je vlada znova pojasnila tudi, da je treba zaradi zakonskih zahtev načrtovati investicije v polnem obsegu.
Glede tekoče porabe vlada pojasnjuje, da je ta v veliki meri vezana na socialna nadomestila v širšem pomenu. V izračune ocen je vlada vključila vso trenutno veljavno zakonodajo, predvidene demografske trende in napovedi na trgu dela. Glavno komponento socialnih nadomestil sicer predstavljajo izdatki za pokojnine, ki se med drugim povečujejo zaradi sistemsko urejenega načina usklajevanja pokojnin. Letos je prišlo do najvišje uskladitve pokojnin, relativno visoke uskladitve pa so skladno z makroekonomsko napovedjo načrtovane tudi v prihodnjih letih. Socialna nadomestila se povečujejo tudi zaradi preoblikovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, dodatno pa bo k rasti socialnih transferjev v letih 2026 in 2027 prispevala tudi reforma dolgotrajne oskrbe.
V zvezi z ocenjevanjem primernosti fiskalne poti fiskalni svet pri izračunu strukturnih kazalnikov omenja računsko napako in pri tem zanemari, da je tako po starih kot novih pravilih pomembna presoja poti fiskalne konsolidacije, in ne le avtomatsko matematično preračunavanje. Izračuni in prikazi, vključeni v osnutek Programa stabilnosti 2024, bodo prilagojeni glede na nova dejstva o izvajanju enkratnih ukrepov in natančnejšo metodologijo, ki bo določena za pripravo srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v jeseni letošnjega leta. Negotovosti ocenjevanja so vedno prisotne, matematična presoja pa je še posebej negotova pri izračunih strukturnega in primarnega salda, kar izpostavljajo različne institucije in strokovnjaki.
Glede ocene vzdržnosti dolga vlada izpostavlja, da razpolaga državni proračun z likvidnostno rezervo v višini 5,47 milijarde evrov oziroma 8,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer je v osnovnem scenariju v obdobju 2024-2027 predvidena skupna poraba v višini 1,85 milijarde evrov. Slovenija je glede višine dolga sektorja država v razmerju do BDP podpovprečno zadolžena država v EU in območju evra, tako pa ostaja tudi v srednjeročnih projekcijah.
Na podlagi pridobljene ocene fiskalnega sveta je vlada danes uradno ugotovila tudi, da so prenehale izjemne okoliščine, ki so v zadnjih štirih letih omogočale odstop od fiskalnih pravil.
Vir: Ministrstvo za finance
Vlada imenovala direktorica Statističnega urada mag. Apolonijo Oblak Flander
Vlada je na današnji dopisni seji za generalno direktorico Statističnega urada Republike Slovenije imenovala mag. Apolonijo Oblak Flander za mandatno dobo petih let, do 24. aprila 2029, z možnostjo ponovnega podaljšanja.
Vir: Kabinet predsednika vlade
