Evropsko računsko sodišče s sedežem v Luksemburgu v najnovejšem poročilu, ki se ukvarja s preglednostjo lobiranja pri glavnih evropskih institucijah – Evropski komisiji, Evropskem parlamentu in Svetu EU-ja –, ugotavlja, da pri lobiranju še vedno obstajajo t. i. slepe pege.
Poseben register preglednosti, ki temelji na dogovoru med največjimi evropskimi institucijami in je prostovoljen, letos vključuje 12.500 lobistov. Vendar kljub temu obstaja nevarnost, da ne zajame vseh lobističnih stikov. "Zato ker so k poročanju zavezani zgolj zgornji ešaloni bruseljske birokracije, kar pomeni od direktorja navzgor. Vse preostalo, kar je spodaj, pa ni zavezano k poročanju," je opozoril slovenski član Evropskega računskega sodišča in vodja revizije Jorg Kristijan Petrovič.
To je ena od t. i. slepih peg, ki jih je predstavil Petrovič. Druga šibkost sistema je način vzpostavljanja stikov, saj je register namenjen zapisovanju zgolj napovedanih, ne pa t. i. spontanih srečanj. "Seveda pa si lahko predstavljate, da je tukaj v Bruslju mnogo stikov, ki niso napovedani, in ne gre samo za spontana srečanja – gre tudi za stike, ki se dogajajo po telefonu, ali pa za izmenjavo elektronskih sporočil, kot sta na primer elektronska pošta ali SMS-sporočilo," je pojasnil.
>> Več: Evropsko računsko sodišče opozarja na "slepe pege" pri nadzoru lobiranja v EU-ju
