V DZ-ju se je ob 10. uri, sicer z enourno zamudo zaradi nesklepčnosti ob predvidenem začetku seje, začelo dvodnevno izredno zasedanje DZ-ja, na katerem bodo poslanci med drugim odločali o datumu posvetovalnih referendumov o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v DZ ter o gojenju in posedovanju konoplje za medicinsko rabo in omejeno osebno rabo.
Predlagani datum je 9. junij, skupaj z volitvami v Evropski parlament, čemur pa nasprotujejo ne le v opoziciji, temveč tudi v koalicijskem SD-ju. V SD-ju menijo, da izvedba posvetovalnih referendumov skupaj z evropskimi volitvami ni primerna. "Gre za kompleksna in pomembna vprašanja, o katerih je potrebna temeljita javna razprava, ki je predpogoj za informirano odločitev volivk in volivcev," so zapisali v obrazložitev.
Zato so k predlogom odlokov vložili dopolnila, s katerimi so – enako kot poslanci NSi-ja – predlagali, da se referendumi izvedejo 24. novembra. Takrat naj bi bila načrtovana tudi izvedba posvetovalnega referenduma o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne.
A v Svobodi pri svojem stališču vztrajajo. Po besedah vodje poslanske skupine Boruta Sajovica si želijo, da referendumi potekajo hkrati z volitvami zaradi pomembnosti družbenih vprašanj, o katerih se bodo izrekali državljani, prav tako tudi zaradi nižjih stroškov. Glede razhajanj v koaliciji pa je poudaril, da se mu zdi ta trenutek najpomembnejše, "da se v koaliciji trdno strinjamo, da je o teh treh vsebinah treba pridobiti mnenje državljanov, preden oblikujemo dober zakon". Ker je za potrditev odlokov potrebna navadna večina, je Sajovic optimist in pričakuje, da bodo v četrtek tudi izglasovani.
Kot kaže, se bo to tudi zgodilo, saj so danes predlog Svobode podprli tudi v Levici. Kot je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, je razlog za to pragmatičen. "Glede na to, da se je Gibanje Svoboda odločilo, da vztraja pri tem datumu, tudi matematično ni možnosti, da bi bili referendumi postavljeni na november, ker je potrebna dvotretjinska večina," je pojasnil.
Kljub nekaterim pomislekom se v Levici strinjajo, da so referendumska vprašanja dovolj "zrela" za to, da se o njih posvetujejo z državljani, se bodo pa potrudili, da bodo ljudje 9. junija o tem odločali dovolj informirano. Sicer pa v Levici ocenjujejo, da hkratna izvedba evropskih volitev in referendumov ne bo bistveno vplivala na volilno udeležbo. Kot je spomnil Vatovec, je udeležba na evropskih volitvah, predvsem pa na referendumih, običajno zelo nizka.
Poleg SD-ja sicer predlaganemu datumu nasprotujejo v opozicijskih strankah SDS in NSi. O odlokih bo DZ sicer danes opravil le razpravo, glasovanje pa bo na vrsti v četrtek.
V NSi-ju podpirajo novembrski superreferendumski dan, ko bi se "lahko ljudje izrekli o ključnih izzivih, ki so pred nami". "Nujno je, da bodo volivci res v zadostni meri vedeli, o čem odločajo, kajti zadostna informiranost volivcev ni le politična, temveč tudi pravna predpostavka primernosti in dopustnosti referendumskega odločanja," so zapisali. Ocenjujejo tudi, da ne gre za evropske teme in da gre pri predlagani sočasni izvedbi z volitvami za zlorabo mobilizacije za evropske volitve.
Poleg omenjenih bodo poslanci obravnavali še predloge za razpis posvetovalnih referendumov o nastanitvah migrantov, o zaupanju v vlado in o ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge. Vse tri je v parlamentarni postopek vložil opozicijski SDS. Za razpis omenjenih treh referendumov bi bila potrebna večina v DZ-ju.
