"Danes je pomemben dan za slovenski jedrski sektor," je na novinarski konferenci po seji vlade sprejem resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije z zadovoljstvom najavil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Daniel Levičar. "Gre za prvi programski dokument z opredelitvijo razvojnih usmeritev na področju jedrske energije. Hkrati gre za izkaz načelne politične podpore in signal jedrskemu sektorju za preklop na drugačen, razvojni način delovanja," je poudaril.
Prvi osnutek resolucije z naslovom Jedrska energija za prihodnost Slovenije je bil pripravljen že novembra, sledila je javna obravnava in številna druga usklajevanja, tako na vladi kot z vsemi petimi parlamentarnimi strankami.
Glede na osnutek, ki je bil na spletni strani vlade v sredo objavljen med obravnavanimi gradivi, je v novem besedilu kar nekaj sprememb.
Osnutek resolucije jedrsko energijo v uvodu označi kot stabilen vir energije, ki lahko zagotovi velike količine energije, ki zaradi nizkih emisij toplogrednih plinov igra pomembno vlogo pri razogljičenju družbe. Zaradi elektrifikacije in digitalizacije družbe ter odmika od fosilnih goriv naj bi se uporaba električne energije do leta 2050 bistveno povečala, po nekaterih ocenah naj bi se celo podvojila. Ker bomo najpozneje do leta 2033 zaprli Termoelektrarno Šoštanj, bi se lahko slovenska odvisnost od uvoza elektrike močno povečala.
V prenovljeni resoluciji je tako poudarjeno, da je jedrska energija tudi "strateški vir energije", ki zagotavlja energetsko neodvisnost, s tem pa tudi varnost.
Širitev jedrskega programa omenja predvsem v smislu izgradnje nove jedrske elektrarne JEK 2, ki bo "v prihodnosti strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo". Resolucija sicer podpre širitev uporabe jedrske energije tudi z malimi modularnimi reaktorji, a jih izrecno ne navaja kot alternativo JEK-u 2.
Pod razdelkom z naslovom Jedrske novogradnje prihodnost slovenskega elektroenergetskega sistema tako vidi kot kombinacijo obnovljivih virov in širitve jedrskega programa z gradnjo nove jedrske elektrarne. A dodaja: "Če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja." Hkrati resolucija nalaga, naj ekonomika JEK-a 2 na dolgi rok zagotovi tudi konkurenčno ceno elektrike za domače odjemalce.
Resolucija poudarja tudi pomen raziskav in razvoja na področju jedrske energije, pri čemer bo treba za razvoj nacionalnega jedrskega programa pravočasno zagotoviti zadostno število kompetentnih kadrov. Kot je zapisano, bo treba prilagoditi tudi programe izobraževanj.
Glede ravnanja z radioaktivnimi odpadki resolucija podpira vključevanje v mednarodne povezave na področju razvoja. Predlaga tudi spremembo zakonodaje, ki bo sledila potrebam novih jedrskih tehnologij po skladiščenju in odlaganju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, če bo to potrebno.
Predvidena je tudi priprava posebnega zakona, če bi se izkazalo, da potrebujemo učinkovitejše vlaganje v jedrske novogradnje. Hkrati pa resolucija nalaga tudi pregled različnih modelov financiranja v jedrske novogradnje, "pri čemer je pomembno, da se koristi in tveganja porazdelijo med različne deležnike". Nalaga pa tudi pregled možnosti za soinvestitorstvo pri jedrskih novogradnjah.
>> Več: Kaj prinaša resolucija o dolgoročni in miroljubni rabi jedrske energije?
