Špela Bergant je bila med letoma 2017 in 2021 zaposlena v sektorju za presojo vplivov na okolje na agenciji za okolje (Arso). Kot je spomnila, je Arso v letih 2015 in 2016 izdal sklepa glede kanala C0, da presoja vplivov na okolje ni potreba, leta 2019 pa jih je pristojni inšpektorat obvestil, da se na določenih odsekih kanala vgrajuje kineta, ki ni bila predmet predhodnih postopkov.
Arso je ljubljansko občino (Mol) pozval k predložitvi podatkov, Mol pa je nato februarja 2020 vložil zahtevo za izvedbo predhodnega postopka za vgradnjo armirano betonske kinete v dolžini dobrih 2000 metrov.
Preverili so verjetnost pomembnih vplivov posega na okolje, kljub pojasnilom Mola pa, kot je dejala, niso mogli izključiti pomembnih vplivov, ki bi jih poseg lahko imel. S tem so seznanili tudi občino, a ta na ugotovitev po njenih besedah ni odgovorila.
Sam predhodni postopek se je leta 2020 zaključil s sklepom, da je za vgradnjo kinete treba izvesti presojo vplivov na okolje. Kot je pojasnila Bergant, je lokacija samega posega celotnega kanala na vodovarstvenem območju. "Zaskrbljujoče je, da se je šele s poznejšimi študijami izkazalo, da je v napajalnem zaledju teh vodnjakov. Posledično lahko pride v primeru kakšnih poškodb, sploh potresov, do vpliva na to pitno vodo," je izpostavila.
Na vprašanje predsednice komisije Anje Bah Žibert (SDS), zakaj pristojni že leta 2015 in 2016 niso zahtevali presoje vplivov na okolje za kanal C0, je Bergant odgovorila, da sama postopkov ni vodila, zato jih težko komentira. "Dejstvo pa je, da smo v postopku, ki sem ga vodila jaz, dobili dokumentacijo, ki je opozarjala na problematiko. Program zaščite podzemne vode je bil pripravljen šele leta 2018. Indici so bili jasni, da lahko pride do problema. Ne vem, če so leta 2015 in 2016 taki dokumenti obstajali, so pa obstajali v mojem postopku," je pojasnila.
>> Več: Preiskovalna komisija DZ-ja glede gradnje C0: Priče opozorile na tveganja kanala C0
