Polnopravno članstvo v ESI je ena od prioritet Vlade. Na tej podlagi se bo slovenska delegacija v prihodnjem mesecu z ESO pogajala o vsebini sporazuma in pogojih polnopravnega članstva. Po zaključku pogajanj bo Slovenija s podpisom tega sporazuma in njegove ratifikacije pristopila h Konvenciji o ustanovitvi ESA, kar je podlaga za polnopravno članstvo Republike Slovenije v ESI. Podpis tega sporazuma bo pomenil nadgradnjo članstva iz pridruženega v polnopravno članstvo v tej mednarodni organizaciji.
O polnopravnem članstvu v ESI
Polnopravno članstvo v ESI Sloveniji prinaša številne prednosti, med drugim možnosti za sodelovanje v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor doslej ni mogel sodelovati (temeljni tehnološki raziskovalni program in znanstveni program), kar kaže na zrelost vesoljskega sektorja. Hkrati članstvo dodatno odpira vrata za sodelovanje s podjetji držav članic ESE in drugih držav, tudi za komercialne projekte. Omogoča tudi enakopravno sodelovanje z drugimi članicami ESE pri sprejemanju ključnih odločitev. Pomeni priznanje Sloveniji, da izpolnjuje zahtevne kriterije za polnopravno članstvo, ki jih določa ESA, in povečanje prepoznavnosti Slovenije v svetu kot čedalje pomembnejšega akterja v mednarodnem vesoljskem sektorju.
Polnopravno članstvo Slovenije v ESI prinaša Sloveniji finančne obveznosti od leta 2025 dalje, in sicer v obliki enkratnega zneska v letu 2025 (vrednost tega zneska je predmet pogajanj), ter povečanja letnih vplačil v obvezne programe ESE v višini približno 1,7 milijona evrov letno. To bo nadomestilo dosedanjo članarino, ki je znašala do 500.000 evrov letno. Vplačila v izbirne programe ESE, vključno z RPA, ostanejo do leta 2025 nespremenjena.
Sodelovanje Slovenije z ESO
Slovenija sodeluje z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) od leta 2009, ko je podpisala Sporazum evropske sodelujoče države z Evropsko vesoljsko agencijo (The Plan for European Cooperating States - PECS). V letu 2016 je sodelovanje nadgradila s podpisom Pridružitvenega sporazuma, s čimer je postala pridružena članica ESE. Leta 2020 je Slovenija podpisala okrepljeni Pridružitveni sporazum, ki se izteče decembra 2024. Omejeni sporazum je Sloveniji odprl nove možnosti sodelovanja, med drugim razpis namenjen samo slovenskim deležnikom (Requesting Party Activity - RPA), ki je namenjen čim boljši pripravi na tesnejše sodelovanje z ESO.
Pridružitveni sporazum iz leta 2020 nudi Sloveniji možnost, da lahko po preteku prehodnega obdobja zaprosi za polnopravno članstvo, ko bo izpolnila naslednje kriterije:
Dodatni kriterij je tudi 7-letno obdobje, v katerem ima država kandidatka podpisan Pridružitveni sporazum.
Na Vrhu o vesolju 2023 na ravni ministrov 6. in 7. novembra 2023 je vodja slovenske delegacije državni sekretar Matevž Frangež generalnemu direktorju ESE Josefu Aschbacherju izročil pismo z izraženo namero Republike Slovenije, da ESA začne s postopkom pregleda pripravljenosti Slovenije na pristop h Konvenciji o ustanovitvi ESE.
ESA je po seznanitvi s to informacijo začela s pripravo pregleda Slovenije na polnopravno članstvo. Po predhodni obravnavi na ključnih odborih, je bilo poročilo 27. marca 2024 obravnavano na Svetu ESE. Svet ESE je sprejel odločitev o načelnem soglasju k pristopu Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi ESE, ob pogoju uspešnega zaključka pogajanj o Sporazumu med ESO in Republiko Slovenijo v zvezi s pristopom Republike Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi ESA in s tem povezanimi pogoji.
delegacija, ki bo izvedla pogajanja za sklenitev sporazuma določila v sestavi Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne in Metka Urbas, Slovenska vesoljska pisarna.
Slovenska vesoljska industrija
Slovenija je v zadnjih letih uspela zgraditi obetaven vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednjih podjetij in vključuje razvojno-raziskovalne institucije ter sodelovanje z različnimi institucijami in univerzami. Ta so uspela prevzeti vodilno vlogo na posameznih nišnih vesoljskih področjih, predvsem na področju opazovanja Zemlje, razvoja nekaterih inovativnih tehnologij in novih materialov.
Slovenska podjetja v vesoljskem sektorju predstavljajo obetajoč prebojni ekosistem na področju inovacij in dejavnosti v vesolju in z možnimi aplikacijami na Zemlji. Pomemben tehnološki dosežek predstavljajo trije slovenski sateliti v vesolju.
Slovensko podjetje je razvilo ključne kompetence na področju storitev nižje v verigi obdelave satelitskih podatkov. Na področju testne opreme si je eno od slovenskih podjetij že zagotovilo mesto enega pomembnejših akterjev na trgu. Prav tako postaja slovenska industrija močna na področju miniaturizirane satelitske strojne opreme.
V Planici je vzpostavljen en od raziskovalnih centrov Evropske vesoljske agencije, kot rezultat aktivnosti Instituta Jožefa Stefana na področju raziskav, ki simulirajo adaptacijo fizioloških sistemov na breztežnost (angleško bed rest studies). V centru je za potrebe raziskav na voljo tudi ena od samo treh človeških centrifug Evropske vesoljske agencije.
Slovenski vesoljski sektor sestavljajo še podjetja, ki izdelujejo miniaturne hladilne sisteme, visokohitrostne podatkovne naprave, visokotehnološke mobilne konstrukcije, napredne komunikacijske sisteme, robotske konstrukcije, magnete ter podjetja s sposobnostmi obdelave velikih podatkovnih sistemov in s 3D tiskom inovativnih materialov.
Sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo pa ni omejeno zgolj na podjetja vesoljskega sektorja. Sodelujejo lahko tudi podjetja, ki razvijajo inovativne tehnologije in produkte, čeprav se običajno ne ukvarjajo z vesoljem (kot na primer inovativni pogonski sistemi, senzorji, elektronika, 3D tisk, robotika in podobno).
