Kot je v sredo poročal portal Necenzurirano, naj bi pooblaščena skupina Knovsa novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi-ja. Nadzor pooblaščene skupine pa naj bi bil izveden v času, ko je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) že vodil predkazenski postopek v tej zadevi.
Žakelj: Nadzor pravno utemeljen
Predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi) je v izjavi za medije pojasnil, da se je "v preteklih mesecih na člane komisije obrnilo več posameznikov, ki so trdili, da jim neupravičeno in nezakonito prisluškujejo". Dodal je, da lahko vsak posameznik ali organizacija komisijo obvesti o domnevno nezakonitem prisluškovanju in poda pobudo za izvedbo nadzora.
V sredo je Žakelj sicer zatrjeval, da so bile prijave podane anonimno, danes pa je dejal, da je bil vir zaščiten. "Seznam telefonskih številk je bil oblikovan v daljšem časovnem obdobju v letu 2023 in je vseboval večje število telefonskih številk. Seznam je v pooblaščeni skupini predlagal eden izmed članov Knovsa, na katerega so se obrnili državljani," je povedal Žakelj. Zatrdil je, da je bil nadzor po mnenju strokovnih služb in komisije pravno utemeljen.
Žakelj je povedal, da je Knovs v preteklih mandatih izvedel več tovrstnih nadzorov, nikoli pa ni presojal primernosti pobude o domnevnem nezakonitem prisluškovanju. "Ni naloga Knovsa, da ocenjuje, ali je pobuda nekega državljana upravičena ali ne, naloga Knovsa je, da preveri, ali se prikriti preiskovalni ukrepi uporabljajo zakonito," meni.
>> Več: Žakelj se brani: Resen sum o povezavah med Gibanjem Svoboda in vrhom policije.
