>> Krepitev pomena nacionalnih sodišč za razvoj mednarodnega prava
Številni sodobni izzivi, s katerimi se sooča pravo, povzročajo premike tudi v odnosu domačih (nacionalnih) sodišč do mednarodnega prava. Čeprav so bile interakcije med njima prisotne od nekdaj, postajajo vse pogostejše.



Z razvojem številnih t. i. "navznoter obrnjenih norm" mednarodnega prava, ki bolj kot odnose med državami urejajo obveznosti držav v njihovem notranjem pravnem redu, in zaradi odsotnosti domačega prava, ki bi ustrezno naslavljalo spoštovanje mednarodnopravnih obveznosti držav, sodišča mednarodno pravo uporabljajo neposredno ali pa za napolnitev pravnih pojmov po domačem pravu. Tako kljub temu, da njihova primarna naloga ni razlaga ali uporaba mednarodnega prava, postajajo vedno bolj pomembna tudi za njegov razvoj.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Novosti v osnovni šoli: NPZ tudi v tretjem razredu, obvezni tuji jezik v prvem
Poslanci so s 46 glasovi za in 24 glasovi proti sprejeli novelo zakona o osnovni šoli. Prenovljeni zakon o osnovni šoli prinaša obvezni tuji jezik za prvošolce in nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce. Določa tudi, da je uspeh na NPZ-ju v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa. Novela prenavlja tudi koncept razširjenega programa v osnovnih šolah in vključevanja otrok priseljencev v obvezni program ter dviguje število predmetnih izpitov za šolajoče na domu.

>> Specializirano državno tožilstvo v letnem poročilu znova z opozorili o kadrovskih težavah

>> Nedoločnost pojma nasprotje interesov ne krši ustavnih določb o jasnosti predpisov

>> O ustavnosti Zakona o veterinarstvu (ZVet-1)

>> Pravica do poštenega sojenja

>> Strožja pravila za vse spletne platforme v EU-ju

>> Brošura ARS - Mediacija v sporih na področju intelektualne lastnine

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Meje proste presoje
Če z zakonom pogoji za imenovanje na mesto predsednika sodišča ne omejujejo možnosti ponavljanja mandatov, ni sprejemljivo, da Sodni svet v okviru proste presoje takšno zakonsko določbo razlaga drugače. Prostor proste presoje organa je namreč očrtan z razlago zakona. Le kadar zakon za odločanje pomembne vsebine ni določno opredelil, je lahko nadaljnjo oceno ter s tem izbiro primernosti odločitve prepustil tehtanju in odločanju organa.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse - že več kot 234.510 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (primerjalnik)
in spremembe dveh stavkovnih sporazumov na področju vzgoje in izobraževanja (primerjalnik) ter v dejavnosti visokega šolstva (primerjalnik).

>> Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024

>> Zbiranje predlogov možnih kandidatov za tri člane Sodnega sveta
do petka, 15.3.2024.

>> Ratifikacija Celovitega sporazuma o zračnem prevozu med državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami (MZPSAEU)

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 13 - 14/2024

 

mag. Jan Gantar:
Razumevanje avtonomnosti univerze v slovenskem pravu

dr. Marko Novak:
Etični kodeks za Ustavno sodišče RS

Hana Hoblaj:
Hrvaška uvaja zakonsko obveznost javne objave vseh sodnih odločb na spletu

mag. Miha Skubic:
Kaj zadržuje inšpekcijo, da ne ukrepa zoper gradnjo kanala C0?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

V prvi letošnji kolumni se vračam na svoje področje – javno naročanje. Morda sem v zadnjem času bolj pozorna, a zanimivo je, da je praviloma prva reakcija sogovornikov, ko omenim javna naročila, odklonilna. Dolgo časa nisem čisto razumela, zakaj ima javno naročanje takšen negativen predznak. Morda zato, ker so v javnosti znani le primeri, ko je bilo javno naročilo oddano netransparentno ali ko je bilo ugotovljeno, da so si ponudniki dobesedno razdelili predmet javnega naročila (se še spomnite roza diskete?). Vsa tista javna naročila, kjer je bil postopek izpeljan skladno z zakonom, kjer je bila pogodba podpisana in izvedena brez težav, zapletov in aneksov – o teh ne govorimo. Pa zakaj tudi bi? Takšno ravnanje se pričakuje in zato mu ne posvečamo posebne pozornosti.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
24. februar 2024		Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2)
24. februar 2024		Zakon o Prešernovi nagradi (ZPreN-1)
24. februar 2024		Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2)
24. februar 2024		Zakon o tržni inšpekciji (ZTI-1)
24. februar 2024		Zakon o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank (ZKSNKB)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.