Ali člani nadzornega sveta odgovarjajo za škodljive poslovodne odločitve?

V dvotirnem sistemu upravljanja sta tako obvezna dva organa (ob skupščini), in sicer uprava kot poslovodni organ (organ vodenja) in nadzorni svet kot organ nadzora. Uprava delniške družbe ima po ZGD-1 izvirne zakonske pristojnosti, da vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost (prvi odstavek 265. člena ZGD-1) ter družbo zastopa in predstavlja (prvi odstavek 266. člena ZGD-1). Izraz samostojnosti uprave pri vodenju poslov družbe je tudi določba o vodenju na lastno odgovornost, ki na eni strani pomeni, da je uprava po zakonu izključno pristojna sprejemati vse odločitve, razen tistih, za katere je izrecno pristojna skupščina oziroma nadzorni svet, ter da odgovornosti za odločitve, za katere je pristojna, ne more prenesti na druge z delegacijo pristojnosti. Izjema od pravila, da ni delegacije pristojnosti, je določba šestega odstavka 293. člena ZGD-1, ki upravi omogoča, da od skupščine zahteva, naj odloči o vprašanjih vodenja poslov.³ V tej zvezi se največkrat uporabi določilo petega odstavka 281. člena ZGD-1, ki določa, da se vodenje poslov sicer ne sme prenesti na nadzorni svet, a statut družbe ali nadzorni svet lahko določita, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njunim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju dokončno odloči skupščina družbe. Kakšna je vloga in odgovornost nadzornega sveta, ko daje soglasje k poslom uprave, bomo pojasnili v nadaljevanju.

V skladu z 281. členom ZGD-1 so izrecne in izvirne zakonske pristojnosti nadzornega sveta naslednje:

- nadzoruje vodenje poslov družbe,

- pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari,

- od uprave lahko zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora,

- lahko skliče skupščino družbe in

- opravljanje posameznih vrst poslov uprave lahko veže na svoje soglasje.

V posameznih členih so določene še druge pristojnosti nadzornega sveta, npr. predlog za imenovanje revizorja, soglasje k poslom s povezanimi strankami, potrjevanje letnega poročila, zastopanje družbe nasproti članom uprave.

Za skrbnost in odgovornost članov organa vodenja ali nadzora so v ZGD-1 natančna določila v 263. členu. Naj posebej poudarimo, da je zakonsko določilo o skrbnosti in odgovornosti določeno v poglavju o skupnih določbah za vse organe vodenja ali nadzora v delniški družbi. Ali to pomeni, da člani uprave in nadzornega sveta ravno tako odgovarjajo delniški družbi za povrnitev škode, ki je družbi nastala kot posledica kršitve njihovih nalog? Odgovor je pozitiven. Člani obeh organov odgovarjajo na podlagi iste zakonske določbe (drugi odstavek 263. člena ZGD-1), a seveda vsak posamezen član za kršitev svojih zakonskih obveznosti, ki pa so različne. Pravila o odgovornosti moramo torej razlagati v povezavi z zakonsko določenimi dolžnostmi posameznega organa oziroma članov organa. Zato je povsem razumljivo, da se odgovornost članov uprave nanaša na kršitve dolžne skrbnosti do vodenja poslov in zastopanja. Odgovornost nadzornega sveta pa se nanaša izključno na kršitve dolžne skrbnosti glede nadzora in drugih njegovih pristojnosti.⁴

Nadzorni svet tako na splošno ni pristojen sprejemati nobenih odločitev o vodenju poslov, ker je to v izključni zakonski pristojnosti uprave. Nadzorni svet v glavnem izvaja izključno nadzorstvene naloge in zato tudi ne more biti odgovoren za škodljive posledice poslovodnih odločitev. Tudi če se izreče o soglasju (če je tako predvideno v statutu ali sklepu nadzornega sveta), to ni poslovodna odločitev, temveč le akt (preventivnega) nadzora.⁵ Takšni strogi razdelitvi pristojnosti (teorija govori o Occamovi britvi) ustreza tudi delitev odškodninske odgovornosti. Člani nadzornega sveta ne morejo odškodninsko odgovarjati za škodljive posledice poslovodne odločitve, odgovarjajo lahko le za opustitev nadzora ali za opustitev odpoklica članov uprave, če to privede do povzročitve škode družbi. To pa je predmet povsem drugačnega dokazovanja, kot je dokazovanje odgovornosti za škodo, povzročeno s poslovodno odločitvijo, ki je izključna pristojnost članov uprave.

Člen 281 ZGD-1 podrobneje določa pristojnosti nadzornega sveta. V petem odstavku 281. člena ZGD-1 izrecno prepoveduje, da se vodenje poslov prenese na nadzorni svet. Tako nadzorni svet zato praviloma ne opravlja poslovodnih nalog.⁶ Zakon določa, da nadzorni svet:

- nadzoruje vodenje poslov družbe,

- pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari,

- nadzorni svet lahko od uprave zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora.

Če tako določa statut, lahko te informacije zahteva tudi vsak posamezen član nadzornega sveta, uprava pa pošlje zahtevane informacije nadzornemu svetu kot organu.

Statut ali nadzorni svet lahko določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov. Dajanje soglasja na posle uprave ni nadomestitev uprave pri vodenju poslov, temveč le izvajanje nadzorstvene pristojnosti, za kar je nadzorni svet tudi po zakonu pristojen. Vezanost odločitve uprave na soglasje nadzornega sveta je sicer poseganje v načelo, da uprava vodi družbo na lastno odgovornost,⁷ a ZGD-1 v tretjem odstavku 263. člena izrecno določa, da odškodninska odgovornost člana poslovodstva (torej uprave) ni izključena, čeprav nadzorni svet odobri dejanje. Dajanje soglasja je notranji akt družbe, ki ne vpliva na pravno veljavnost dejanja uprave navzven do tretjih oseb. Izjema velja le, če zakon izrecno zahteva tudi odločitev nadzornega sveta (npr. 355. člen ZGD-1 v zvezi z izdajo delnic pri odobrenem kapitalu).

Prav tako je razlika, ali je soglasje nadzornega sveta potrebno zaradi statutarne določbe ali le na podlagi sklepa nadzornega sveta. Če soglasje določa statut, sta na soglasje vezana tako uprava kot tudi nadzorni svet, ki o soglasju mora odločati, saj je to izrecna želja delničarjev, ki jo zapišejo v statut. Če nadzorni svet sam določi zahtevo po svojem soglasju k dejanju uprave, lahko to zahtevo tudi umakne ali spremeni. Namen vezanosti dejanja uprave na soglasje nadzornega sveta je preventivni nadzor vodenja poslov družbe s strani uprave. Nadzorni svet ima v tem primeru možnost, da pred sprejemom odločitve uprave preveri, ali je uprava skrbno pripravila vse strokovne podlage za odločitev, preučila in preverila vse posledice odločitve za družbo in ali je odločitev v najboljšem interesu družbe. Ob tem je pomembno, da je sprejeta poslovodna odločitev pravno veljavna ne glede na soglasje nadzornega sveta.

Odškodninska odgovornost se nanaša na pristojnosti (naloge) članov nadzornega sveta