Ali disciplinska ali kazenska odgovornost odvetnika?

Disciplinsko odgovornost, disciplinske kazni in zastaranje v pravosodju ureja Zakon o sodniški službi (ZSS)³ v določbah 80.-85. člena ZSS. Disciplinske kršitve sodnikov določa zakon, poleg tega pa tudi sankcije, ki so pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče in prenehanje sodniške funkcije. Eksplicitno je navedeno, da se lahko izrečejo sankcije samo pod pogojem, da je disciplinska kršitev storjena z naklepom ali iz malomarnosti, na podlagi katere je kršitelj kršil sodniško dolžnost, predpisano z zakonom in sodnim redom. Disciplinske kršitve so določene v zakonu in so taksativno naštete v 27 točkah ter so vezane na ugled sodniškega poklica.

Prvi odstavek 44. člena Zakona o sodnem svetu (ZSSve)⁴ določa, da se, če zakon ne določa drugače, v disciplinskem postopku do izdaje odločbe disciplinskega sodišča smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, ki veljajo za skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca. V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZSSve je v disciplinskem postopku javnost izključena, razen če sodnik v postopku temu izrecno nasprotuje.

Odvetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju: OZS) je ustanovljena zato, da se odvetniki, ki opravljajo odvetniški poklic v Republiki Sloveniji, obvezno vanjo združujejo. OZS spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva, sprejema kodeks odvetniške poklicne etike in opravlja druge z zakonom določene naloge. OZS skrbi za razvoj odvetništva ter zastopa poklicne in socialne interese svojih članov. OZS je pravna oseba, najvišji organ zbornice pa je skupščina (1. in 41.-43. člen ZOdv).

Ker je odvetništvo del pravosodja, je analogno urejanju disciplinskega postopka v sodstvu tudi OZS želela to materijo urediti za odvetnike, vendar smiselno na povsem drugačen način, ne da bi sledila ratio legis specifike odvetništva kot dela pravosodja.

Specifike odvetništva

Odvetniški poklic temelji na zaupnosti, varovanju tajnosti strank, pridobivanju podatkov ter nenazadnje finančnem poslovanju z mandanti.

Pogoje za opravljanje odvetniškega poklica določa ZOdv ter 18. marca 1994 sprejeti Statut Odvetniške zbornice Slovenije⁵ (v nadaljevanju: Statut OZS) in 16. decembra 1994 sprejeti Kodeks odvetniške poklicne etike⁶ (v nadaljevanju: Kodeks). Za ta članek je pomembna 7. točka prvega odstavka 25. člena tega zakona, ki pravi, da je odvetnik lahko, kdor izpolnjuje pogoje, da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Določba ima namen izvrševati odvetniški poklic tako, da se varuje njegov ugled in obstoj.⁷ Enako kot za sodnike.

Da bi se 7. točka prvega odstavka 25. člena ZOdv objektivizirala, je OZS določila, da je med drugim lahko odvetnik tisti pravnik, ki je končal pravno fakulteto in opravil pravniški državni izpit in ki je (določeni so še drugi pogoji) vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica.

Za vstop v odvetniške vrste veljajo določbe 25., 27. in 29. člena ZOdv, za izbris pa določba 30. člena ZOdv, ki so konkretizirane. Mednje sodi tudi, da ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, ali kdor se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica, ali če mu je izrečena sankcija ali varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, ali če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neodvisnostjo odvetnika.

Določba 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv je neobjektivizirana in splošna, kar je pomembno, saj je odvzem odvetniške licence oziroma izbris iz imenika odvetnikov vezan na disciplinske postopke, taksativno naštete kot disciplinske kršitve v Statutu OZS.

OZS je, da bi zadostila pogojem ZOdv, v svojem Statutu določila, in to taksativno, disciplinske kršitve, ki jih je v Statutu opredelila kot kršitve, ki jih je dolžna obravnavati in o njih odločati in ki naj zaščitijo zlasti mandante, ki jih zastopajo odvetniki v skladu z določbami ZOdv in drugimi predpisi na osnovi sklenjenega pooblastilnega razmerja. Temelj razmerja med odvetnikom in klientom je, kot je znano, mandatna pogodba kot krovna pogodba, ki je opredeljena v Obligacijskem zakoniku (OZ),⁸ in sicer v določbah 766.-787. člena (pogodba o naročilu - mandat). Mandatno razmerje nastane z mandatno pogodbo (pogodbo o naročilu) med mandantom (naročiteljem) in mandatarjem (prevzemnikom naročila). Natančno so določena tudi pogodbena razmerja med njima. Ta ne smejo priti v kolizijo z določbami ZOdv (odvetnik ni nemoralen ali kazensko odgovoren, če brani storilca kaznivega dejanja, in tudi ne odgovarja za pravna dejanja, zaradi katerih je nastalo mandatno razmerje).

Odvetnik opravlja dejavnost kot poklic. Poslanstvo odvetnika je pomagati prava neukim ljudem. To je vsak, ki za urejanje pravic in obveznosti potrebuje pravno znanje. Odvetniki (pravniki) so že v času Rimljanov opravljali za naročnike določene posle. Z mandatno pogodbo se je prevzemnik naročila zavezal opraviti kakšen posel za drugo osebo, v njeno breme in za njen račun. Pri tem je treba poudariti, da se pri opredelitvi pojma mandat omejujemo samo na pravne posle.⁹ Značilno za mandat je, da je prevzemnik posla pravno zavezan, in sicer odplačno. Gre za dvostransko pogodbo, s katero se mandatar zaveže, da bo za mandanta opravil določen posel, ta pa se zaveže to plačati. Mandatar je dolžan varovati mandantove koristi, tudi zaupne, zato se šteje, da opravlja posel osebno. Mandant je nosilec posla in nosi njegove koristi in bremena, tako da mandatar nosi le nekatera, posebej določena tveganja. Mandat je praviloma sklenjen v mandantovo korist - t. i. mandat mea gratia. Gre torej za kontrakt, ki je omejen in odvisen od koristi mandatarja. Za to korist pa je mandant poklican opraviti vse potrebno, da jo doseže (razen če ta ne konkurira z mandantovo koristjo). Prevzemnik naročila, v danem primeru odvetnik, mora naročilo izvršiti po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar, pri tem mora ostati v njegovih mejah in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo. O možnih težavah glede izvršitve navodil je prevzemnik dolžan obvestiti naročitelja ter v njegovo korist ravnati tudi, če mu naročitelj ni dal navodil. Določeni so tudi pogoji za odmik od naročila in navodil, zamenjave, dajanje računa in poročanje ter druga pomembna vprašanja za izvrševanje mandata. Vendar se ta naloga omejuje zgolj na etiko in moralo odvetnika, ki pride v poštev ob predpostavki obstoja mandatne pogodbe.

Primerjalno s sodniki je za odvetnike kot sankcija določena denarna kazen, katere pravna narava v smislu kaznovalne politike je možna le kot sankcija, ki jo določa zakon. Kazenski zakonik na podlagi ustavne določbe v 2. členu določa, da nikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga kazenska sankcija za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, v 3. členu pa tudi, katere so kazenske sankcije. Tudi denarna kazen kot sankcija je lahko predpisana zgolj z zakonom. S tem, ko je OZS v svojem Statutu v 79. in 80. členu kot sankcijo za disciplinsko kršitev določila denarno kazen, ob dejstvu, da se sklicuje pri izvedbi disciplinskega postopka na kazenski zakonik in da je dolžna upoštevati tudi ustavne temeljne pravice tudi do svojih članov, je OZS zgrešila bistvo kaznovalne politike. Nenazadnje ta trditev rezultira v dejstvu, da se sredstva od plačanih denarnih kazni v OZS namenjajo za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov in odvetniških kandidatov, torej za izplačila honorarjev raznih predavateljev, za katere bi OZS lahko in morala nameniti denar, zbran iz članarin odvetnikov in odvetniških kandidatov.

Pojavlja se utemeljen dvom, da je izrekanje denarnih kazni odvetnikom zgolj dodaten vir dohodkov OZS.

Bistvenega pomena, da se pri presojanju, ali je odvetnik vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, je, da se zgradi sistem, ki ne dopušča nevarnosti subjektivnih presoj, ki jih sicer dopušča citirana ohlapna določba 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv.

V zadnjem času se je povečalo število disciplinskih obravnav, vendar pa se prav pri vrednotenju zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica vršijo preverbe, ki marsikdaj ne ustrezajo niti postopkovnim kavtelam niti dejanskemu stanju. Obstaja namreč povezava med zagotavljanjem finančnih sredstev preko denarnih kazni kot disciplinskih ukrepov za delovanje OZS, kar lahko bistveno vpliva na to, da se te ob pomanjkljivem ugotavljanju dejanskega stanja in kršitev v postopkih izrekajo zato, ker so to prihodki OZS (54. člen Statuta OZS). OZS v svojem finančnem načrtu za prihodnje leto vnaprej predvidi, koliko sredstev bo pridobila iz naslova izrekanja disciplinskih ukrepov ter povprečnin odvetnikom.

ZOdv ureja disciplinsko odgovornost, disciplinske organe in disciplinski postopek v členih 59.-65. člena.

Ni sporno, da mora odvetnik vestno opravljati odvetniški poklic in da je odgovoren za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju. Odvetniški kandidat in odvetniški pripravnik morata vestno opravljati delo in prakso v odvetniški pisarni ter sta odgovorna za kršitve dolžnosti pri opravljanju tega dela in prakse (59. člen Zakon o odvetništvu).

V točkah 61. člena od (a) do (č) ZOdv določa, da se v disciplinskem postopku proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor, denarna kazen in odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni ter da so disciplinski ukrepi podrobneje urejeni s Statutom OZS. Denarna kazen se sme izreči v mejah razpona, ki ga določi OZS s splošnim aktom. Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic in odvzema pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni se sme določiti in izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica, dela oziroma prakse v odvetniški pisarni, zaradi katerih odvetnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica (prvi odstavek 25. člena ZOdv). Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic se lahko izreče za dobo do pet let, odvzem pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni pa za dobo do treh let. Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitve dolžnosti, zaradi katere se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni. Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka. Disciplinski organi morajo pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika. Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo slovenskega odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji. Določbe tega člena veljajo smiselno tudi v primeru uvedbe disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v katerikoli drugi državi.

Po določbi 61.č člena ZOdv v disciplinskih zadevah zoper odvetnika, odvetniškega kandidata oziroma odvetniškega pripravnika odloča disciplinska komisija, razen v zadevah, v katerih je po določbah tega zakona pristojno odločati disciplinsko sodišče, ki pa ga natančneje opredeljuje Statut OZS v 42. členu. Pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem zastopa disciplinsko obtožbo disciplinski tožilec (37. člen Statuta OZS), razen v primerih iz tretjega odstavka 64. člena tega zakona, tj. ZOdv (odstop od disciplinskega postopka).

Po določbi 61.č člena je določeno, da v disciplinskih zadevah zoper odvetnika, odvetniškega kandidata oziroma odvetniškega pripravnika odloča disciplinska komisija, razen v zadevah, v katerih je po določbah tega zakona pristojno odločati disciplinsko sodišče, ter da pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec. Predsednika in člane disciplinskih komisij prve in druge stopnje, ki so odvetniki, ter disciplinskega tožilca izvoli skupščina OZS iz vrst odvetnikov za čas treh let. Senat disciplinske komisije prve in druge stopnje, ki odloča v posamezni disciplinski zadevi, sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana za vsak senat disciplinske komisije prve in druge stopnje izvoli skupščina OZS v skladu s prejšnjim odstavkom, enega člana pa OZS izbere za vsak senat disciplinske komisije prve in druge stopnje iz liste petih članov, ki jih za posamezno komisijo imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.

V 62. členu ZOdv je določeno, da o disciplinskih zadevah zaradi kršitev odvetniških dolžnosti, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, odloča disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva sodnika Vrhovnega sodišča RS in trije odvetniki. Predsednik senata je sodnik. Zoper odločitev disciplinskega sodišča je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče RS v senatu petih sodnikov.

Člen 62 ZOdv določa, da v disciplinskih zadevah zaradi kršitev odvetniških dolžnosti, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, odloča disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva sodnika Vrhovnega sodišča RS in trije odvetniki. Predsednik senata je sodnik. Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče RS v senatu petih sodnikov. V postopku pred disciplinskim sodiščem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, če ta zakon ne določa drugače. Člen 63 pa določa, da sta predsednik in član senata disciplinskega sodišča, ki sta sodnika, določena vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča RS. Odvetnike, člane senata, izvoli skupščina OZS za dobo dveh let. Predsednik in člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki opravljajo njihovo funkcijo, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki so določeni oziroma voljeni enako kot predsednik in člani senata. Člani senata iz vrst odvetnikov in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih OZS ali biti zaposleni v strokovni službi OZS.

V postopku pred disciplinskim sodiščem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, če ta zakon ne določa drugače.

Določba 64. člena ZOdv in 42. člena Statuta torej omenjata disciplinsko sodišče. Uporabljata termin, ki smiselno ni primeren in je v neskladju z Ustavo RS glede pravice do pravnega in sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravice do poštenega sojenja (6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic).¹⁰ Čeprav obe normi in tudi določba 92.člena Statuta OZS napotujejo na "smiselno" uporabo zakona o kazenskem postopku, s tem temeljni pravici do poštenega sojenja ni zadoščeno.

Po določbi 27. člena Ustave velja vsak za nedolžnega, dokler zaradi kaznivega ravnanja njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Odločba "disciplinskega sodišča" ne more doseči te temeljne in neodtujljive ustavne pravice, četudi se skupina ljudi, med katerimi sta tudi dva sodnika Vrhovnega sodišča Slovenije (kako se izbereta izmed sodnikov Vrhovnega sodišča, ni določeno), ki jih sestavi OZS oziroma njeni člani, poimenuje za "sodišče". Kazensko pravo in njegova pravna narava, ki je skupek pravil in postopkov, striktno uzakonjenih po najvišjem zakonodajnopravnem telesu v državi, se ne more uporabljati primeroma in za potrebe ene skupine ljudi kot poklicne interesne skupnosti. Vrsto in sestavo sodišč sicer določa Zakon o sodiščih (ZS)¹¹ na podlagi Ustave, med katerimi niso ustanovljena in predvidena kakršnakoli disciplinska sodišča ter tudi ne določeni postopki. Disciplinsko sodišče pri OZS pa naj bi uporabljalo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP),¹² in sicer tiste, ki veljajo za skrajšani postopek v skladu z določbo 429. člena ZKP, pa tudi vse določbe 430.-444. člena ZKP.

Nenazadnje so vsi odvetniki, kadar storijo kaznivo dejanje in so zanj pravnomočno obsojeni, pod jurisdikcijo kazenske zakonodaje enakopravni, tako kot vsi drugi državljani in pripadniki drugih poklicnih skupin (npr. zdravniki). Pri tem se še izpostavi 22. člen Ustave.

Za varstvo pravic mandantov in drugih strank odvetnikov je v Kazenskem zakoniku (KZ-1)¹³ zapisan dejanski stan kaznivega dejanja izneverjenja v drugem odstavku 215. člena. Ta za razliko od postopka, določenega v ZOdv in v Statutu OZS, omogoča uresničevanje ustavnih pravic do poštenega sojenja.

Prav tako je sporna določba, da lahko disciplinska komisija oziroma disciplinsko sodišče odvetniku (bodisi stalno bodisi začasno) po 81. členu v zvezi z 79. členom Statuta OZS prepove opravljati odvetniški poklic, prakso ali delo v odvetniški pisarni, saj je tak ukrep mogoče izreči le v okviru kazenskega postopka kot sankcijo, in sicer kot varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica po 3. točki prvega odstavka 69. člena v zvezi z 71. členom KZ-1.

Skladno z ZOdv so disciplinski organi disciplinski tožilec, ki zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je na podlagi pobude prizadete osebe, Varuha človekovih pravic ali na drug način obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik kršil svojo dolžnost, najpozneje v 30 dneh od prejema obvestila o kršitvi. Na zahtevo predsednika Vrhovnega sodišča RS ali ministra, pristojnega za pravosodje, mora disciplinski tožilec zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve. Če disciplinski tožilec odstopi od disciplinskega postopka, mora to v osmih dneh sporočiti predsedniku Vrhovnega sodišča RS ali ministru, pristojnemu za pravosodje, in ga poučiti, da lahko nadaljuje disciplinski postopek sam. Predsednik Vrhovnega sodišča RS ali minister, pristojen za pravosodje, ima pravico nadaljevati postopek v osmih dneh, odkar je prejel sporočilo disciplinskega tožilca. Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo za njihovo ugotovitev.

Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh od prejema odločbe. Pritožbo lahko vložita odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec. Če je odvetnik oproščen, ima pravico do pritožbe tudi predsednik Vrhovnega sodišča RS ali minister, pristojen za pravosodje, kadar postopek teče na njegovo zahtevo. O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija druge stopnje na seji brez ustne obravnave.

Pravnomočna odločba disciplinske komisije prve ali druge stopnje ali disciplinskega sodišča se pošlje OZS zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje. OZS vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov. Disciplinska evidenca se hrani trajno.

Tudi ta določba je v nasprotju z načeli, ki veljajo v kazenskem pravu, in sicer da se po določenem času opravi izbris kazenskih sankcij storilcem, kar se ugotavlja med sojenjem in pomeni rehabilitacijo storilcev kaznivih dejanj. Odvetniki so trajno stigmatizirani, in sicer tako celotno delovno dobo, ki lahko traja tudi več časa, kot znaša minimalna doba za upokojitev, kot tudi po upokojitvi. Celo po smrti.

OZS je z namenom realizacije 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv vgradila določbe o disciplinski odgovornosti v Statut OZS, ki določa dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni (60. člen ZOdv). Skladno s 65. členom tega zakona pa podrobnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo prav tako ureja Statut OZS. Naloga OZS, njenih disciplinskih organov in organov za ugotavljanje kršitev Kodeksa je, da zagotovijo učinkovito, nepristransko in pregledno uveljavljanje odgovornosti njenih članov za disciplinske in etične kršitve. OZS na svojih spletnih straneh za posamezno leto javno objavlja in najmanj vsake tri mesece posodablja z novimi podatki:

- poimensko sestavo disciplinskih organov in organov, pristojnih za presojo kršitev Kodeksa;

- glede disciplinskih postopkov in postopkov zaradi kršitve Kodeksa število prejetih pobud oziroma zahtev, število postopkov, število izrečenih ukrepov oziroma sprejetih mnenj, število zastaranih postopkov ter vrsto izrečenih ukrepov;

- izrečene pravnomočne disciplinske ukrepe skupaj z obrazložitvijo za obdobje dveh let po izrečenem ukrepu brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov;

- mnenja organov, pristojnih za odločanje o kršitvah Kodeksa, brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov (drugi in tretji odstavek 60. člena ZOdv).

Nadaljevanje članka za naročnike >> Aljaž Pečnik: Ali disciplinska ali kazenska odgovornost odvetnika?

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 11-12, 2024

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
--------------------------------------