Pritožnik je opravljal službo sodnika od leta 1992, vmes bil tudi predsednik sodišča in ustavni sodnik, na vrhovnem sodišču pa je sodniško funkcijo opravljal od leta 2013. V skladu z zakonom o razkritju premoženja je pritožnik vsako leto predložil izjave o premoženju visokemu inšpektoratu za prijavo in revizijo premoženja in navzkrižja interesov (HIDAACI), ki do leta 2017 v izjavah ni našel nobene nepravilnosti. Kot ustavni sodnik pa je bil Thanza vmes tudi pod drobnogledom uprave za varovanje tajnih podatkov (CISD).
Leta 2016 je bil zoper njega sprožen kazenski postopek zaradi suma korupcije, saj se je nekajkrat srečal z družinsko prijateljico, katere mož je bil pridržan zaradi suma zlorabe položaja. Državno tožilstvo je s sklepom preiskavo ustavilo, ker dejanje ne pomeni kaznivega dejanja. V vmesnem času je pritožnik predložil obrazec samoprijave v skladu z novim zakonom o dekriminalizaciji (»O zagotavljanju integritete oseb, ki opravljajo, so izvoljene ali imenovane na javne funkcije«), v kateri je izjavil, da ni razlogov, kot je predhodna kazenska evidenca za huda kazniva dejanja, ki mu preprečujejo imenovanje ali opravljanje javne funkcije.
Istega leta je bila sprejeta ustavna reforma, ki je uzakonila prehodno ponovno ocenjevanje vseh delujočih sodnikov. Postopek preverjanja bi morala izvesti neodvisna kvalifikacijska komisija (IQC) na prvi stopnji in – v primeru pritožbe – posebni pritožbeni senat (SAC). Opravili so oceno premoženja, mogoče povezave z organiziranim kriminalom ter oceno strokovne usposobljenosti ter na koncu sodnika potrdili ali odstavili. Pritožnik je prijavil dve stanovanji in odgovoril nikalno na vprašanje o stikih z organiziranim kriminalom.
HIDAACI je menil, da je bila pritožnikova izjava o premoženju netočna, da ni bilo zakonitih finančnih virov, ki bi upravičili sredstva, in da ni bil v navzkrižju interesov. CISD je IQC sporočil, da je podal netočne izjave in ni prijavil neprimernega stika z osebami v kazenskem postopku, IQC pa je izvedel preiskavo na podlagi treh meril. V tem postopku je pritožnik podal podrobno poročilo o preiskavi korupcije leta 2016. Glede prvega merila, ocene upravičenosti premoženja, so ugotovili, da se izračuni pritožnikovih prijavljenih prihodkov in na drugi strani pridobljenih nepremičnin v danem obdobju glede na izračunane življenjske stroške ne izidejo. Poleg tega je bil dolžan prijaviti postopek zaradi suma korupcije, saj obstaja le ena izjema od splošnega pravila glede obravnavanja osebe kot vpletene v organizirani kriminal, in sicer popolna sodna oprostitev. Tako je IQC sprejel zaključek, da je izdal zaupanje javnosti v pravosodni sistem, in ga odstavil s položaja. Tudi s pritožbami je bil neuspešen. Pritožnik se je aprila 2018 vpisal kot odvetnik in pridobil dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica. Leta 2020 je bil vpisan v register nedelujočih odvetnikov.
Pri ESČP je pozneje vložil pritožbo zaradi domnevne kršitve 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Trdil je, da v postopku preverjanja ni bil deležen poštenega in javnega zaslišanja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, ustanovljenim z zakonom.
Glede prve kategorije, presoje premoženja, je pritožnik trdil, da je imel premalo časa med različnimi stopnjami postopka, da bi izpodbijal finančne izračune in predložil svoje dokaze. Kar zadeva postopek pred SAC, se je njegova finančna ocena bistveno razlikovala od ocene IQC in mu ni bila razkrita. Poleg tega je bilo skoraj nemogoče zahtevati dokazila o stroških pri prenovi stanovanja in o izvoru premoženja za toliko let nazaj, vse do 1992. ESČP se je pri presoji strinjalo s pritožnikom, da se glede na naravo in obseg dejanskih in pravnih zadev zdi, da je bilo obdobje za prilagoditev obrambe s predložitvijo pisnih pripomb in predložitvijo dokazov o spremenjeni finančni oceni zelo kratko. Pritožnik je po 6. 7. 2018 podal tudi pisne in ustne navedbe ter predložil dokaze o zadevah, ki se nanašajo na oceno premoženja in konkretno na spremenjene ugotovitve glede finančne ocene, zlasti za leta 1992–2002. Po postopku pred IQC je imel možnost tudi izjav pred SAC, zato je ESČP ugotovilo, da pritožnikova pravica do poštenega sojenja na teh stopnjah ni bila kršena. Tudi zavrnitev razkritja nekaterih notranjih dokumentov, ki so bili ustvarjeni v SAC z namenom olajšanja razprav sodniške sestave v delu, ki se nanaša na finančno oceno, ni kršila zahtev 6. člena. Kar zadeva domnevno nedoslednost pri oceni letnih življenjskih stroškov, je ESČP ponovilo, da razlike v sodni praksi med domačimi sodišči ali znotraj istega sodišča same po sebi niso v nasprotju z EKČP. Glede argumenta pritožnika, da je obdobje, za katero so opravili pregled družinskih financ, predolgo, je zapisalo, da bi glede na to, da se osebno premoženje običajno kopiči med poklicno dobo, uvedba strogih časovnih omejitev za vrednotenje premoženja močno omejila in posegla v zmožnost organov, da ocenijo zakonitost celotnega premoženja. Kršitve 6. člena na tej točki tako ESČP ni ugotovilo.
Glede druge kategorije, torej stikov, ki bi lahko nakazovali na korupcijo, je bilo v sodbi zapisano, da je pritožnik januarja 2017 v postopku preverjanja izpolnil izjavo in zanikal kakršno koli vpletenost v dejavnosti, povezane z organiziranim kriminalom. Pozneje pridobljene informacije so sprožile utemeljen sum pritožnikove vpletenosti v organizirani kriminal, na podlagi česar je tudi bil odstavljen s položaja, pa čeprav je bil evidentiran samo stik z zgoraj omenjeno družinsko prijateljico. Podrobnosti drugih domnevnih stikov pritožniku niso bile predstavljene, zato ESČP meni, da ni mogel ovreči niti dejanskih obtožb niti njihove pravne klasifikacije za namene postopka preverjanja. V tem primeru tako ESČP ugotavlja, da pritožniku ni bila dana ustrezna priložnost, da bi nasprotoval ugotovitvam organov za preverjanje, ter da sta bila s tem kršena 6. člen in pravica do poštenega sojenja.
Poleg omenjenega je pritožnik zatrjeval tudi kršitev pravice do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, saj zaradi odstranitve s položaja sodnika pozneje ni mogel opravljati odvetniškega poklica. ESČP je s sklicevanjem na primer Xhoxhajs podobnim dejanskim stanjem ugotovilo, da je do posega v pritožnikovo pravico prišlo, da pa je bil ta poseg v skladu z zakonom, saj so postopki preverjanja integritete sodnikov namenjeni ravno temu, da tovrstne službe opravljajo osebe z integriteto, kar velja tudi za odvetnike, in s tem skrbijo za ugled in delovanje pravosodnega sistema. Vseeno pa gre za izjemno hudo kazen, ki mora vedno biti sprejeta na podlagi nedvoumnih in trdnih dokazov. Nazadnje, kar zadeva nekatere posledice v zvezi z ugotovitvami organov za preverjanje in pritožnikovo razrešitvijo s položaja, je ESČP ugotovilo, da pritožnik ni dokazal, da je njegova razrešitev s položaja imel druge negativne posledice ali posledice, na primer zavrnitev zaposlitve na določenem delovnem mestu v državni upravi. Na podlagi tega je ESČP zaključilo, da kršitve 8. člena ni bilo.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
