Državni zbor je 4. aprila 2024 sprejel novelo B > Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS), ki bo začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu. Novela prinaša tri glavne novosti – opredeljuje javno rabo slovenščine, posodablja zagotavljanje zaščite slovenščine v digitalnem okolju ter usklajuje določbe o inšpekcijskem nadzoru z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), določbe o globah pa z Zakonom o prekrških (ZP-1).
Opredelitev javne rabe slovenščine
V skladu z novelo B ZJRS javna raba slovenščine obsega vsako pisno, govorno ali drugače vidno, slušno ali na otip zaznavno rabo slovenščine na kateremkoli nosilcu (fizičnem ali digitalnem), ki ni namenjena izključno zasebni komunikaciji med posamezniki. Poleg tega javna raba slovenščine obsega tudi rabo slovenščine v elektronskih komunikacijskih in digitalnih odjemalnih napravah, s katerimi uporabniki dostopajo do storitev informacijske družbe ali medijev (drugi in tretji odstavek dopolnjenega 2. člena ZJRS).
Slovenščina v digitalnem svetu
Spremenjeni 11. člen ZJRS bo po novem določal, da morajo ponudniki storitev informacijske družbe in posredniških spletnih storitev, ki imajo sedež v Sloveniji, svoje vsebine in storitve uporabnikom na območju Slovenije ponujati v slovenščini, razen če poslujejo izključno z uporabniki iz tujih držav (prvi odstavek). Slovenska država pa bo morala ponudnike posredniških spletnih storitev, ki imajo sedež v tujini in svoje storitve ponujajo uporabnikom v Sloveniji, spodbujati k ponujanju in uporabi storitev ter h komunikaciji z uporabniki in slovenskimi državnimi organi v slovenščini (drugi odstavek). Prav tako bo upraviteljem koncesijskih omrežij in omrežij, subvencioniranih iz javnih sredstev, prepovedano, da bi svojim uporabnikom v Sloveniji omogočali predstavljanje in oglaševanje na spletnih straneh samo v tujih jezikih (tretji odstavek).
Novi 11.a člen ZJRS pa bo določal, da Slovenija spodbuja digitalizacijo slovenščine z razvojem in uporabo digitalnih jezikovnih virov in tehnologij ter digitalnih tehnoloških sredstev za premagovanje jezikovnih ovir in zagotavljanje javne rabe slovenščine (prvi odstavek). Zagotavljanje in spodbujanje javne rabe slovenščine v digitalnem okolju vključujeta prednostni razvoj, vzdrževanje in nadgradnjo jezikovnih tehnologij in jezikovnih virov (drugi odstavek).
Slovenščina v operacijskih sistemih
Poleg predstavljenega bodo morali po noveli B ZJRS operacijski sistemi in grafični ter govorni uporabniški vmesniki v elektronskih komunikacijskih in digitalnih odjemalnih napravah, ki bodo namenjene dostopu do storitev informacijske družbe ali medijev ter bodo v prodaji na območju Slovenije ali se bodo ponujali potrošnikom na območju Slovenije, imeti omogočeno izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa, in sicer na način, da bo funkcionalnost naprave enakovredna funkcionalnosti naprave v drugih jezikih, katerih izbiro bo naprava omogočala (prvi odstavek novega 15.a člena ZJRS). Seznam kategorij naprav, za katere bo ta obveznost veljala, pa bo s sklepom določila vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo (drugi odstavek novega 15.a člena ZJRS).
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
