Novela F Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI)

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma

Postopek za razpis referenduma se po noveli F začne na podlagi pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, ki jo lahko vloži vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje volivcev (v nadaljevanju: predlagatelj referenduma) (prvi odstavek spremenjenega 11. člena ZRLI). Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 2500 volivcev. Volivec lahko da podporo posamezni pobudi le enkrat. Njegova podpora je nepreklicna. Podpore pobudi morajo biti zbrane na seznamu, na katerem so na vsakem listu seznama navedeni osebno ime oziroma naziv predlagatelja referenduma, referendumsko vprašanje in zakon, na katerega se zbiranje podpisov za podporo pobudi nanaša (drugi odstavek spremenjenega 11. člena ZRLI). Pobuda pa se vloži najpozneje sedmi dan po sprejetju zakona pri pristojni službi Državnega zbora (tretji odstavek spremenjenega 11. člena ZRLI).

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom, predsednik Državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu o njej obvesti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Če je v skladu z zakonom vloženih več pobud, se za vsako določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Predsednik Državnega zbora o določitvi koledarskega roka obvesti predlagatelja referenduma. Če bi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, v celoti ali deloma padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik Državnega zbora določi koledarski rok, ki začne teči 1. septembra. Če pa bi koledarski rok za zbiranje podpisov v celoti ali deloma padel v čas med 25. decembrom in 2. januarjem, predsednik Državnega zbora na zahtevo predlagatelja referenduma določi koledarski rok, ki začne teči 3. januarja (spremenjeni 16.a člen ZRLI).

Zahteva za razpis referenduma

Zahtevo za razpis referenduma lahko vloži predlagatelj referenduma pod pogojem, da je bila predhodno vložena pobuda v skladu z ZRLI. Zahteva mora biti podprta s podpisi najmanj 40.000 volivcev. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi je 35 dni. Zahteva mora vsebovati referendumsko vprašanje v skladu s 16.c členom ZRLI in podatke o predlagatelju referenduma v skladu z 12. členom ZRLI (šesti odstavek spremenjenega 11. člena ZRLI). Vloži se najpozneje sedmi dan po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi pri pristojni službi Državnega zbora (sedmi odstavek spremenjenega 11. člena ZRLI).

Volivec lahko da podporo posamezni zahtevi le enkrat. Podpre jo tako, da lastnoročno podpiše podporo, na kateri so navedeni zahteva za razpis referenduma, na katero se nanaša, in njegovi osebni podatki. Volivčeva podpora zahtevi je nepreklicna (prvi odstavek spremenjenega 16.b člena ZRLI). Volivec pa da podporo zahtevi osebno pred uradno osebo upravne enote, ne glede na kraj stalnega prebivališča, s podpisom tako, da se volivčev podpis zajame z uporabo digitalne podpisne naprave (drugi odstavek 16.b člena ZRLI). Poleg tega lahko podpre zahtevo tudi prek državnega portala eUprava z naprednim elektronskim podpisom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronski podpis (tretji odstavek spremenjenega 16.b člena ZRLI).

Zavrnitveni referendum

V skladu z 90. členom URS je po noveli F zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev (prvi odstavek spremenjenega 23. člena ZRLI).

Ugotavljanje števila volivcev

Število vseh volivcev je število volivcev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu. Ta podatek iz evidence volilne pravice po novem ugotovi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, osmi dan po dnevu glasovanja na referendumu in ga v 48 urah posreduje Državni volilni komisiji (v nadaljevanju: DVK). Po navedbah predlagatelja takšen presečni dan omogoča, da se upoštevajo tudi umrli, saj se vpis njihovih smrti praviloma opravi v šestih dneh od smrti.

Akt o izidu glasovanja na referendumu

V skladu z novelo F DVK sprejme akt o izidu glasovanja na referendumu in o izidu referenduma (v nadaljevanju: akt) ter ga objavi v Uradnem listu (spremenjeni 50. člen ZRLI).

Ugovor in ugotavljanje nepravilnosti po uradni dolžnosti

ZRLI po novem določa, da lahko vsak volivec v desetih dneh po izvedbi referenduma vloži ugovor pri DVK (prvi odstavek spremenjenega 51. člena ZRLI). Ta se lahko vloži zaradi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu, razen nepravilnosti, ki so nastale pri delu DVK, ali nepravilnosti v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka (drugi odstavek spremenjenega 51. člena ZRLI).

Če pa DVK izve za opisane nepravilnosti na drug način, njihov obstoj ugotovi po uradni dolžnosti (četrti odstavek spremenjenega 51. člena ZRLI).

Odločitev o ugovoru

DVK se do zatrjevanih nepravilnosti iz ugovorov in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, opredeli v aktu, v katerem navede tudi ugovore, ki so bili zavrženi. Šteje se, da je z objavo akta v Uradnem listu opravljena vročitev odločitve DVK vlagateljem ugovora (peti odstavek spremenjenega 51. člena ZRLI).

Če DVK na podlagi ugovora ali po uradni dolžnosti ugotovi obstoj nepravilnosti, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnih organov. Ti morajo nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najpozneje v treh dneh. Če je volilni organ napačno ugotovil izid glasovanja, lahko DVK izid ugotovi sama. Če pa nepravilnosti ni mogoče odpraviti, vendar so takšne, da so ali bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma, DVK s sklepom delno ali v celoti razveljavi glasovanje, na katerem je prišlo do nepravilnosti, ter odredi in določi datum ponovnega glasovanja, upoštevajoč z ZRLI določene roke za izvedbo glasovanja na referendumu. Sklep se objavi v Uradnem listu (šesti in sedmi odstavek spremenjenega 51. člena ZRLI).

Tožba pred Vrhovnim sodiščem

Vlagatelj ugovora lahko v 15 dneh po objavi akta v Uradnem listu zaradi nepravilnosti, ki jih DVK ni ugotovila ali niso bile odpravljene, vloži tožbo na Vrhovno sodišče (prvi odstavek spremenjenega 52. člena ZRLI). Ne glede na navedeno pa lahko v 15 dneh po objavi akta v Uradnem listu zaradi nepravilnosti vloži tožbo na Vrhovno sodišče tudi volivec, ki v tožbi izkaže, da je za nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v ugovoru, izvedel šele po izteku roka za vložitev ugovora in da zanje pred iztekom roka za vložitev ugovora ni mogel vedeti (drugi odstavek spremenjenega 52. člena ZRLI).

Prav tako lahko vsak volivec v 15 dneh po objavi sklepa DVK o razveljavitvi glasovanja v Uradnem listu zaradi kršitev ZRLI ali napačne ugotovitve dejanskega stanja vloži tožbo na Vrhovno sodišče. Ta zadrži izvršitev sklepa DVK o razveljavitvi glasovanja (tretji odstavek spremenjenega 52. člena ZRLI).

Poleg predstavljenega lahko vsak volivec v 15 dneh po objavi akta v Uradnem listu vloži tožbo na Vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu DVK, v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, ali zaradi nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka, niso pa nastale pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu (četrti odstavek spremenjenega 52. člena ZRLI).

Odločitev Vrhovnega sodišča

Če Vrhovno sodišče ne ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu ali nepravilnosti v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem ali če ugotovi, da tožba zoper sklep o razveljavitvi glasovanja ni utemeljena, ali če ugotovi nepravilnosti, ki niso privedle ali niso mogle privesti do nasprotnega končnega izida referenduma, ali nepravilnosti, ki po svoji naravi niso v temeljih prizadele poštenosti referendumskega postopka, tožbo zavrne (spremenjeni 53.a člen ZRLI).

Če pa Vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu ali nepravilnosti v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, ki so ali bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt, delno ali v celoti razveljavi glasovanje na referendumu in odredi ponovno glasovanje. Datum glasovanja v dveh dneh od vročitve sodbe Vrhovnega sodišča s sklepom določi DVK, upoštevajoč z ZRLI določene roke za izvedbo glasovanja na referendumu. Sodba Vrhovnega sodišča in sklep DVK se objavita v Uradnem listu (prvi odstavek spremenjenega 53.b člena ZRLI).

Če Vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu, ki so ali bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma in jih je mogoče odpraviti s sprejetjem novega akta, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt in DVK naloži sprejetje novega akta v skladu s svojo odločbo (drugi odstavek spremenjenega 53. člena ZRLI).

In končno, če Vrhovno sodišče ugotovi, da je tožba zoper sklep DVK o razveljavitvi glasovanja utemeljena, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi sklep in DVK naloži sprejetje akta v skladu s svojo odločbo (četrti odstavek 53. člena ZRLI).

Zoper odločitve Vrhovnega sodišča ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva (novi, 53.c člen ZRLI).

Pripravil: Patricij Maček

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.