Pravico do obrambe je treba razumeti tako, da vključuje tudi pravico obdolženca, da je v primeru, če namerava sodišče uporabiti drugačno pravno kvalifikacijo očitanih dejanj, kot jo je uporabilo tožilstvo, o tem pravočasno obveščen, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi Up-1702/22 z dne 14. marca 2024, ko je odločalo o ustavni pritožbi zoper konkretno sodbo Vrhovnega sodišča.
Ustavnopravna izhodišča
Ustavno sodišče je najprej pojasnilo, da mora biti po prvi alineji 29. člena Ustave Republike Slovenije (URS) vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljena pravica, da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe. Temeljna predpostavka za zagotovitev pravice do primernega časa in možnosti za pripravo obrambe pa je po oceni Ustavnega sodišča, da je posameznik seznanjen z obtožbo – da je seznanjen z vsemi posamičnimi podatki dejanske in pravne narave, ki mu omogočajo, da lahko pripravi svojo obrambo. Razložilo je, da pravica do vnaprejšnjega natančnega obvestila obdolžencu ne daje samo možnosti, da vnaprej pripravi obrambo, ampak mu zagotavlja tudi, da zaradi spremembe obtožnice ne bo prevaran ali spravljen v zadrego glede priprave in predstavitve svoje obrambe, prav tako pa tudi ne sme biti postavljen v položaj presenečenja. Ob tem je Ustavno sodišče spomnilo, da se je o vprašanju dopustnosti sodbe presenečenja že izreklo. Med drugim je ugotovilo kršitev pravice do obrambe iz prve alineje 29. člena URS, ker Vrhovno sodišče po odločitvi, da bo spremenilo pravno kvalifikacijo udeležbe pritožnika pri kaznivem dejanju, slednjemu ni omogočilo obrambe zoper spremenjeni očitek.
EKČP in sodna praksa ESČP
Ustavno sodišče je opozorilo, da pravico obdolženca do seznanitve z naravo in razlogom obtožbe zagotavlja tudi točka a tretjega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) morajo biti države pogodbenice pri obveščanju prizadete osebe o »obtožbi« še posebej pozorne. Spoštovanje zahteve, da obdolženi prejme natančne in popolne informacije o obtožbah, je namreč po navedbah Ustavnega sodišča bistveni pogoj za poštenost postopka. Pravico biti obveščen o naravi in razlogu obtožbe je treba obravnavati ob upoštevanju obdolženčeve pravice do priprave obrambe iz točke b tretjega odstavka 6. člena EKČP. Točka a tretjega odstavka 6. člena EKČP tako daje obdolžencu pravico, da je obveščen ne le o dejstvih, na katerih temelji obtožba, temveč tudi o pravni kvalifikaciji očitanega kaznivega dejanja, je prakso ESČP povzelo Ustavno sodišče. Pojasnilo je, da mora imeti obdolženec v skladu z njo v primeru spremembe pravne kvalifikacije očitka med postopkom možnost, da praktično, učinkovito in pravočasno uveljavlja svojo pravico do obrambe. Sodišče, ki pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja spremeni, ne da bi obdolženca o tem predhodno obvestilo, pa ne krši obdolženčeve pravice do seznanitve z obtožbo, če je bila takšna sprememba za obdolženca predvidljiva, je poudarilo Ustavno sodišče in razložilo, da je pogoj predvidljivosti spremembe pravne kvalifikacije obtožbe izpolnjen, kadar je bil novi del tudi že bistveni sestavni del prvotno očitanega kaznivega dejanja.
Pravo EU in sodna praksa Sodišča EU
Ustavno sodišče se je ozrlo še v pravo Evropske unije (EU). Poudarilo je, da drugi odstavek 48. člena Listine EU o temeljnih pravicah določa, da je vsakemu obdolžencu zagotovljena pravica do obrambe. Pravice obdolženca določa tudi Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (Direktiva 2012/13/EU). Prvi odstavek 6. člena te direktive določa, da »države članice zagotovijo, da so osumljene ali obdolžene osebe obveščene o kaznivem dejanju, katerega so osumljene ali obdolžene. Te informacije se podajo nemudoma in tako podrobno, kolikor je to potrebno za zaščito poštenosti postopka in učinkovito uveljavljanje pravice do obrambe.« Po tretjem odstavku istega člena direktive države članice »zagotovijo, da se, najpozneje ob vložitvi obtožnice v preizkus sodišču, podajo podrobne informacije o obdolžitvah, vključno z vrsto in pravno opredelitvijo kaznivega dejanja ter naravo udeležbe obdolžene osebe«. Četrti odstavek istega člena pa države članice zavezuje, da »zagotovijo, da so osumljene ali obdolžene osebe, če je to potrebno za zaščito poštenosti postopka, nemudoma obveščene o vseh spremembah informacij, podanih v skladu s tem členom«, je ureditev povzelo Ustavno sodišče. Zapisalo je, da je namen teh pravil zagotoviti poštenost postopka in omogočiti učinkovito uveljavljanje pravice do obrambe. Zatem se je dotaknilo tudi sodne prakse Sodišča EU. Ugotovilo je, da je Sodišče EU pojasnilo, da pravica do obveščenosti, ki jo zagotavlja Direktiva 2012/13/EU, vključuje vsaj dve ločeni pravici: (1) pravico do obveščenosti o različnih procesnih pravicah in (2) pravico do obveščenosti o obdolžitvah. Sodišče EU je poudarilo, da ima obvestitev o pravni kvalifikaciji kaznivega dejanja odločilni pomen za učinkovito uveljavljanje pravice do obrambe. Takšna seznanitev je po presoji Sodišča EU bistvena, da lahko obdolženec razume, česa je obdolžen, da ustrezno organizira svojo obrambo in da po potrebi izpodbija obtožbo tako, da dokaže odsotnost enega ali več znakov očitanega kaznivega dejanja. Zato lahko vsaka sprememba pravne kvalifikacije dejanskega stanja s strani sodišča, ki vsebinsko odloča v kazenski zadevi, odločilno vpliva na uveljavljanje pravice do obrambe in na poštenost postopka v smislu četrtega odstavka 6. člena Direktive 2012/13/EU.
Pri tem po besedah ustavnih sodnikov Sodišče EU razlikuje med dvema položajema. Prvi je položaj, ko novo kaznivo dejanje vključuje nove zakonske znake, glede katerih obdolženec še ni imel možnosti predstaviti svojih trditev. V takem primeru je očitno nujno, da sodišče obdolženca pravočasno obvesti o predvideni novi opredelitvi ter mu zagotovi, da v zvezi s tem konkretno in učinkovito uveljavlja svojo pravico do obrambe. Drugačen pa je položaj, ko novo kaznivo dejanje ne vključuje novih zakonskih znakov v primerjavi s predhodno uporabljeno obliko kaznivega dejanja. V takšnem primeru je imel obdolženec med postopkom možnost predstaviti svoje trditve tudi o vseh zakonskih znakih novega kaznivega dejanja. Vendar pa ima lahko po presoji Sodišča EU tudi v takšnem primeru sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja nezanemarljiv vpliv na uveljavljanje pravice do obrambe. Ni namreč mogoče izključiti, da bi obdolženec, ki je obveščen o predvideni novi pravni kvalifikaciji, svojo obrambo organiziral drugače. Sodišče EU je tudi poudarilo, da je v tem kontekstu okoliščina, da nova opredelitev kaznivega dejanja ne more povzročiti uporabe strožje kazni, popolnoma neupoštevna. Poštenost postopka namreč zahteva, da ima obdolženec možnost polno uveljavljati pravico do obrambe. Večja ali manjša strogost zagrožene kazni pa ni povezana z vprašanjem, ali je bilo to pravico mogoče uveljavljati, je sodno prakso Sodišča EU še povzelo Ustavno sodišče.
Presoja Ustavnega sodišča
Glede na predstavljeno je po presoji Ustavnega sodišča ob upoštevanju zahtev prava EU pravico do obrambe treba razumeti tako, da vključuje tudi pravico obdolženca, da je v primeru, če namerava sodišče uporabiti drugačno pravno kvalifikacijo očitanih dejanj, kot jo je uporabilo tožilstvo, o tem pravočasno obveščen. Po mnenju ustavnih sodnikov namreč ni izključeno, da bo obdolženec, potem ko bo seznanjen s predvideno novo opredelitvijo, svojo obrambo organiziral drugače. Z vidika pravice do obrambe pa ni upoštevna okoliščina, da je za novo kaznivo dejanje zagrožena enaka ali milejša kazen kot za prvotno, je bilo jasno Ustavno sodišče, ki je dodalo še, da besedilo prve alineje 29. člena URS, po katerem je treba obdolžencu zagotoviti »primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe«, takšni razlagi ne nasprotuje.
Poudarilo je še, da pa je od konkretnega primera odvisno, kako mora sodišče zagotoviti »primeren čas in možnosti za pripravo obrambe«, torej možnost konkretnega in učinkovitega uveljavljanja pravice do obrambe glede na novo kvalifikacijo kaznivega dejanja. Kadar o spremembi pravne kvalifikacije odloči Vrhovno sodišče, lahko to sodišče glede na naravo kršitve razveljavi sodbo in vrne zadevo v novo sojenje na prvo stopnjo, kjer se obdolženec lahko učinkovito brani zoper spremenjene očitke. V določenih primerih pa lahko zadostuje, da se obdolžencu omogoči izjava v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti. Takšno razlago omogoča točka a tretjega odstavka 6. člena EKČP, saj ne zahteva točno določenega načina, na katerega mora biti obdolženec obveščen o naravi in razlogu obtožbe zoper njega, je zaključilo Ustavno sodišče.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
