Transformacija špedicijske v logistično pogodbo

Logistika¹ je skupek povezanih aktivnosti za premikanje surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov od dobaviteljev do podjetja, znotraj podjetja in od podjetja do kupcev.² Logistični proces postaja vedno bolj zahteven in kompleksen. Zato se podjetja odločajo za njegovo zunanje izvajanje (outsourcing), s čimer prihranijo pri vlaganjih v logistična znanja in infrastrukturo ter se lahko osredotočijo na svojo osnovno dejavnost.

Stopnje zunanjega izvajanja logistike se označujejo s številkami od 1 do 5 pred kratico PL (Party Logistics) kot logistika prve, druge, tretje ... osebe. Iz obsežne literature in ponudb logističnih operaterjev³ lahko posamezne stopnje zunanjega izvajanja logistike strnemo takole:

- 1PL, ki sicer ne pomeni angažiranja zunanjega izvajalca, ampak je mišljeno, da podjetje preko svojega logističnega oddelka blago sámo skladišči in ga na ožjem geografskem območju s svojimi prevoznimi sredstvi odpremlja manjšemu številu kupcev, vključno z vsemi administrativnimi opravili.

- 2PL-operator se s svojo logistično opremo omejuje na prevoz, skladiščenje, carinjenje in vsa druga potrebna standardna opravila za prispetje blaga do določene končne destinacije na večjem geografskem območju in z različnimi oblikami prevoza. 2PL operator dosega ugodnejše cene pri svojih podizvajalcih (tarifni popusti), razpolaga z ustrezno mehanizacijo, kontejnerji, izkorišča svoja in tuja skladišča, nastopa kot carinski zastopnik, svetuje stranki glede prevoza itd. Sem se največkrat uvršča prevoznike, ki delujejo tudi v vlogi špediterja.

- 3PL-operator prevzame za naročitelja dolgoročnejše upravljanje velikega dela ali celotne dobavne verige. Deluje kot integriran posrednik med naročiteljem in njegovimi strankami. S svojimi sredstvi in opremo izvaja upravljanje surovin in skladišč, zbiranje, pakiranje, izpolnjevanje naročil, navzkrižno natovarjanje, sestavljanje in kompletiranje izdelkov, upravljanje zalog, izpolnitve neposredno do potrošnika, povratno logistiko v zvezi z reklamacijami in krožnim gospodarstvom idr. Preko logističnega kontrolnega stolpa (ang. Logistics Control Tower) poskrbi za integralno sledljivost in pravočasno dobavo blaga v razmerjih B2B in B2C.

- 4PL-operator s svetovanjem naročitelju prevzame pobudo za optimizacijo in upravljanje dobavne verige z visoko dodano vrednostjo, kar vključuje tudi svetovanje pri pripravi prodajnih in nabavnih pogodb. Pri tem gre tudi za številna pravna vprašanja v zvezi z obvladovanjem tveganj, kot so izbor optimalnih dobavnih režimov z uporabo trgovinskih klavzul Incoterms, opredelitev spremenjenih okoliščin, višje sile in cenovnih klavzul, zavarovanje plačil idr. 4PL-operator nima svoje logistične opreme, ampak angažira in koordinira 3PL-operatorje. Kot ena kontaktna točka za naročitelja integrira delovanje njegove celotne dobavne verige. 4PL-operatorji naj bi bili neodvisni od drugih logističnih skupin, zato da lahko nevtralno angažirajo najbolj izkušene 3PL-operatorje.

- 5PL je še novo nastajajoči najvišji model integrirane pogodbene logistike, ko logistični operator s poglobljenimi ekspertizami kot naročiteljev poslovni strateg nadgrajuje 4PL-storitve s ciljem implementacije trajnostnega in samooptimizirajočega modela dobavne verige.

Pri upravljanju dobavnih verig se posebej poudarja prenos informacij za hitro prilagajanje proizvodnje povpraševanju (QRM).⁴ Platforme umetne inteligence postajajo nadzorni stolp za usklajevanje opravil v celotni verigi.⁵

Pogodbena logistika je v vedno večjem razmahu. Po podatkih Statista naj bi prihodki 3PL v svetovnem merilu leta 2024 dosegli 1,31 bilijona dolarjev, v EU 183,7 milijarde dolarjev, v Sloveniji pa 780 milijonov dolarjev.⁶ Vedno bolj rastoči trg 4PL-ponudnikov pa naj bi v letu 2024 dosegel 70,22 milijarde dolarjev.⁷ Med največje 4PL-operatorje se uvrščajo DHL Supply Chain, UPS Supply Chain Solutions, DB Schenker, Kuehne + Nagel, CEVA Logistics, XPO Logistics, DSV Panalpina idr.⁸

Za upravljanje dobavnih verig klasična špedicijska logistika ne zadošča več. Številni avtorji razlagajo, kako se špediterji in 3PL-operatorji razlikujejo po tem, da se prvi osredotočajo na organizacijo prevoza, drugi pa na veliko širši spekter upravljanja dobavnih verig.⁹ Posledično se razpravlja tudi o pravnih razlikah med špedicijsko pogodbo (ang. Freight Forwarding Agreement) in logistično pogodbo (ang. Logistics Services Agreement). Vendar bomo z analizo špedicijske pogodbe po Obligacijskem zakoniku (OZ),¹⁰ Splošnih pogojev poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije (SPPMŠS),¹¹ Modelnih pravil o špedicijskih storitvah mednarodnega združenja špediterjev (FIATA)¹² in nekaterih pogodbenih določil iz prakse utemeljili, da pravnih razlik ni veliko in da ko govorimo o transformaciji špedicijske v logistično pogodbo, mislimo predvsem na širši obseg storitev, ki se urejajo z logistično pogodbo.

Špedicijska pogodba¹³ ni urejena z mednarodno konvencijo. Posredno se je dotikata Konvencija Združenih narodov o mednarodnem multimodalnem prevozu blaga,¹⁴ ki sicer še ne velja, in Carinska konvencija o mednarodnem prevozu blaga na osnovi TIR karneta.¹⁵ Razvija pa se kot mednarodno avtonomno pravo. V posameznih državah je zakonsko urejena ali pa ponekod le z nacionalnimi splošnimi pogoji.¹⁶

Ureditev po OZ

Člen 851 OZ določa, da se s špedicijsko pogodbo špediter zavezuje, da bo za prevoz določene stvari sklenil v svojem imenu in na račun naročitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter opravil druge običajne posle in dejanja, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo. Če je tako dogovorjeno, lahko špediter sklene prevozno pogodbo in opravi druga pravna dejanja v imenu in na račun naročitelja. Poleg nagrade za špeditersko delo mu mora naročitelj povrniti tudi potrebne stroške v zvezi s špedicijo in mu dati zanje predujem, če ga špediter zahteva (865. člen OZ), za svoje terjatve pa ima zastavno pravico na stvareh, ki so mu bile izročene za špedicijo in v zvezi z njo (870. člen OZ).

OZ med obveznostmi špediterja v drugem oddelku med drugim določa, da mora naročitelja opozoriti na pomanjkljivosti njegovega naročila in pakiranja, varovati njegove interese, ravnati po njegovih navodilih, določiti pot in način prevoza, kadar ju ne določi naročitelj, idr.

Razlagalci špedicijsko pogodbo praviloma uvrščajo med mandatne z utemeljitvijo, da je špediter odgovoren le za pravilno sklenitev poslov, ne pa tudi, da bo prevoz uspešno realiziran. Cigoj se temu pridružuje, vendar hkrati navaja, da je to vprašanje v teoriji sporno.¹⁷

Špediter je odgovoren za izbiro prevoznika in drugih izvajalcev, ki jih angažira, ne pa tudi za njihovo delo, razen če je takšno odgovornost prevzel s pogodbo (858. člen OZ). Možen je torej dogovor o odgovornosti špediterja tudi za delo izbranih izvajalcev (del credere), kar bi ga postavilo v položaj podjemnika. Po 860. členu OZ lahko tudi sam opravi prevoz in druge posle, če ni dogovorjeno drugače. Posel v tem primeru ohranja značilnosti špedicijske pogodbe, obenem pa je zložen z novim poslom, prevozno ali drugo podjemno pogodbo.¹⁸ Iz tega izhaja tudi mrežasta odgovornost špediterja, ki se presoja glede na opravila, ki jih ni prav izpolnil. Špediterja lahko zadene tudi odgovornost za napačno izbiro sebe kot prevoznika, če ni najprimernejši za ta posel.¹⁹

Primer razširjene odgovornosti za uspeh posla je tudi špedicija s fiksnim plačilom (t. i. forfetna špedicija). To zloženo pogodbo ureja 868. člen OZ, ki določa, da če je v špedicijski pogodbi določena skupna vsota za izvršitev naročila o špediciji, sta v njej vsebovana tako plačilo iz špedicije kot tudi plačilo za prevoz in vseh drugih stroškov, če ni drugače dogovorjeno, špediter pa je v tem primeru odgovoren tudi za delo prevoznika in drugih oseb, ki jih je pritegnil k delu. Vendar pa Cigoj in drugi zavračajo stališča, da naj bi bila odgovornost špediterja za izvajalce v tem primeru kogentna.²⁰

Špediter je podjemnik tudi, ko nastopa kot podjemnik multimodalnega prevoza. V nasprotju z mrežasto odgovornostjo je po omenjeni konvenciji in avtonomnih mednarodnih pravilih njegova odškodnina za izgubljeno ali uničeno blago enotno omejena, ker gre za posebno kategorijo prevoza. Poleg tega je odgovornost subjektivna z obrnjenim dokaznim bremenom.²¹

Zaradi konvencijskih in pogodbenih omejitev prevoznikove odgovornosti lahko postane relativno, da je prevoznik kot podjemnik za razliko od špediterja odgovoren tudi za (celoten) uspeh posla.²²

Poleg primerov, ko pridejo v poštev pravila podjemne pogodbe, 853. člen OZ določa, da se za razmerja, ki niso urejena v poglavju o špedicijski pogodbi, smiselno uporabljajo pravila o komisijski pogodbi in pogodbi o trgovskem zastopanju, slednje npr. zlasti pri carinskem zastopanju.

Vidimo torej, da je špedicijska pogodba lahko komisijski posel, ko špediter deluje v svojem imenu in na naročiteljev račun, agencijska, ko deluje v naročiteljevem imenu in na njegov račun,²³ in podjemna, ko deluje v svojem imenu in na svoj račun. Špediter tako ni nujno le organizator prevoza in s tem povezanih poslov.

Ureditev po SPPMŠS

SPPMŠS podrobneje nadgrajujejo določila OZ. Povzeli bomo le nekatere glavne določbe, ki se nanašajo na področje dela špediterja in njegovo odgovornost.

Člen 5 SPPMŠS drugače kot OZ na prvem mestu navede, da špediter sklepa posle v imenu in na račun naročitelja, in nadaljuje "oz. v svojem imenu na račun naročitelja". Nadalje določa, da če način zastopanja v pogodbi ni pisno določen, lahko špediter ravna v imenu in na račun naročitelja. Ni pa dolžan sklepati pogodb v svojem imenu in na svoj račun, razen pri špediciji s fiksnim plačilom in ko v vlogi podjemnika multimodalnega prevoza z izdajo nakladnice FIATA izrecno prevzame obveznosti, ki iz tega izhajajo. Te določbe ščitijo špediterja, da ne bi v dvomu nosil rizika za uspeh posla oz. da bi bil v svojem imenu npr. obremenjen s carinskimi stroški, ležarinami ipd., če se ni k temu izrecno pisno zavezal.

V pomenih izrazov pa v 1. členu SPPMŠS po vzoru FIATE²⁴ pojasnjuje "špedicijske in logističnih storitve" kot katerekoli storitve, ki jih špediter v obsegu, določenem v pogodbi in teh pogojih, izvaja za naročitelja in so povezane z organizacijo ali izvedbo prevoza, tudi multimodalnega, zbiranja, skladiščenja, pakiranja, distribucije ali manipulacij s tovorom, ter pomožne in svetovalne storitve, povezane s temi storitvami. Špedicijske in logistične storitve so po tej definiciji tudi storitve pri urejanju zavarovanja tovora, preskrbovanju dokumentacije, plačevanju stroškov, urejanju plačil, druge finančne storitve, potrebne za izvedbo špedicijskega ali logističnega podjema, storitve v carinskih, inšpekcijskih, davčnih in drugih administrativnih postopkih, logistične storitve z moderno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo pri prevozu blaga, manipulacijah z njim in hrambi, obsegajo tudi popolno organizacijo dobave v celotni logistični verigi.

Člen 9 SPPMŠS pa med primeroma naštetimi tipičnimi špedicijskimi posli najprej navede strokovno svetovanje in sodelovanje pri pogajanjih za sklenitev pogodb o mednarodni prodaji blaga z vidika prevoza in drugih manipulacij z njim, izbiro najugodnejših prevoznih poti in klavzul, ki naj se v zvezi s prevozom uporabijo v prodajni pogodbi, vključno z distribucijo "od vrat do vrat".

Tako kot po OZ mora špediter po 24. in 44. členu SPPMŠS naročitelja opozarjati na pomanjkljivosti naročila in vedno ravnati v njegovem interesu. To se še posebej nanaša na določitev najprimernejše poti (instradacija).²⁵ Špediter je dolžan na izrecno zahtevo, račun, stroške in riziko naročitelja v njegovo korist vlagati reklamacije, pritožbe, odškodninske zahtevke in voditi formalne postopke, če mu je naročitelj dal za to vse potrebne listine in plačilo iz tega naslova (78. člen SPPMŠS).

S SPPMŠS je bilo tako že leta 2009 predpostavljeno veliko širše področje dela špediterja kot zgolj v zvezi z odpravo blaga. Razpon njegovega dela lahko sega od ožje specializacije²⁶ do "popolne organizacije dobave v celotni logistični verigi".

To zadeva "špedicijske in logistične storitve" v zvezi z organizacijo ali izvedbo primeroma naštetih poslov. Špediter je torej lahko ob istem imenu v dvojni vlogi, kot organizator po špedicijski pogodbi ali kot izvajalec poslov (podjemnik) po logistični pogodbi. Člen 8 SPPMŠS določa, da se v dvomu, ali sta stranki sklenili špedicijsko ali logistično pogodbo, šteje, da sta sklenili špedicijsko pogodbo, če iz pogodbe ali iz njune korespondence ni razvidno, da sta se izrecno dogovorili za sklenitev logistične pogodbe. Če v naročilu ni klavzule, da mora špediter prevoz opraviti sam, se šteje, da je bila sklenjena špedicijska pogodba za organizacijo prevoza, pri čemer pa špediter ohrani pravico, da po lastni izbiri tak prevoz opravi tudi sam. Ta člen tudi določa, da se določbe SPPMŠS, ki se nanašajo na stranki špedicijske pogodbe in njun položaj, pravice in obveznosti, smiselno uporabljajo tudi za stranki logistične pogodbe, če se nista pisno dogovorili drugače.

Odgovornost špediterja

Po 73. členu SPPMŠS špediter odgovarja za izbiro prevoznika in drugih, s katerimi je ob izpolnjevanju naročila sklenil pogodbo (uskladiščenje, prekladanje, sortiranje, pakiranje, zavarovanje tovora ipd.), ne pa tudi za njihovo delo, razen v primeru špedicije s fiksnim plačilom in ko nastopa v vlogi podjemnika multimodalnega prevoza z izdajo nakladnice FIATA. Če je izrecno ali molče pooblaščen zaupati izpolnitev naročila drugemu špediterju ali je to v naročiteljevem interesu, je odgovoren le za njegovo izbiro. Po 74. členu SPPMŠS se šteje, da ima špediter molčeče pooblastilo za angažiranje drugega špediterja pri organizaciji zbirne špedicije ali ko je treba del posla izvesti na območjih ali področjih, ki jih špediter sam ne pokriva ali jih zaradi ugodnejšega položaja na trgu učinkoviteje pokriva drug špediter.

Kadar špediter deluje v imenu in na račun naročitelja ali v svojem imenu in na račun naročitelja, mora le-ta špediterja in tiste, ki jih špediter angažira, obvarovati pred zahtevki tretjih in na prvi poziv vstopiti namesto njih v vse postopke, ki jih tretji zoper njih sprožijo, ter jih obvarovati pred vsemi negativnimi posledicami, ki bi jih utrpeli zaradi pravilnega izpolnjevanja špedicijske pogodbe in ki jih niso dolžni trpeti (77. člen SPPMŠS). Špediter je dolžan skleniti kargo zavarovanje le, če je tako dogovorjeno (61. člen SPPMŠS).

Člen 75 SPPMŠS našteva vrsto primerov izključitve špediterjeve odgovornosti, ko se škodnemu dogodku ni mogel izogniti.²⁷ Odgovarja le za navadno premoženjsko škodo, ne pa tudi za izgubljeni dobiček in razne druge primeroma navedene posredne škode (79. člen SPPMŠS).

Za poškodbo, uničenja ali izgubo tovora je špediterjeva odgovornost omejena v skladu z mednarodnimi konvencijami za posamezno vrsto prevoza oz. manipulacije ali storitve, pri katerih je prišlo do te škode (sistem mrežaste odgovornosti). V primeru, ko je škodo povzročila oseba, za katero špediter odgovarja, špediterjeva odgovornost ne more preseči obsega odgovornosti, ki je določen za to osebo, če je ta manjša od špediterjeve po SPPMŠS. Če se konvencije ali nacionalne zakonodaje ali drugega predpisa ne da uporabiti ali tak predpis ne obstaja oz. ne vsebuje določb o omejitvi višine odgovornosti ali se mesta nastanka škode ne da določiti, je odgovornost špediterja za blago omejena na 5 SDR²⁸ na kg, v primeru multimodalnega prevoza pa na 2 SDR na kg, če ni predpisano drugače. Če ni določeno drugače, odškodnina iz tega naslova ne more preseči 25.000 SDR na posamezen škodni dogodek oz. več dogodkov z istim vzrokom škode (80. člen SPPMŠS).

Odgovornost za zamudo je omejena na dvakratnik plačila za organizacijo špedicijskega posla, upoštevaje tudi razmerje med količino pravočasno in z zamudo dostavljenega tovora. Če ni določeno drugače, odškodnina tudi za zamudo ne more preseči zneska 25.000 SDR na posamezen škodni dogodek oz. več dogodkov z istim vzrokom škode. Če je škodo iz zamude povzročila oseba, za katero špediter odgovarja, njegova odgovornost kot v primeru odgovornosti za blago ne more preseči obsega odgovornosti te osebe, če je manjša od odgovornosti špediterja po SPPMŠS (81. člen).

V primerih, ki niso povezani s škodo na blagu ali zamudo, je špediterjeva odgovornost omejena na dvakratnik zneska plačila za organizacijo špedicijskega posla, vendar ne več kot 25.000 SDR na posamezen škodni dogodek oz. več dogodkov z istim vzrokom škode. Kumulativna odgovornost špediterja iz vseh obravnavanih naslovov pa ne sme preseči vrednosti tovora (82. člen SPPMŠS).

Samo v obliki pisne klavzule lahko špediter sprejme odgovornost, ki presega navedene omejitve, določene v veljavnih predpisih in SPPMŠS, za kar ima pravico do dodatnega plačila (83. člen SPPMŠS).

Razlagalci opozarjajo, da odgovornost špediterja v posameznih državah EU in širše ni enotno urejena, na kar morajo biti naročitelji pozorni.²⁹

Glede na omenjeni 8. člen SPPMŠS se te omejitve odgovornosti špediterja smiselno uporabljajo tudi, ko deluje po logistični pogodbi, če ni pisno drugače dogovorjeno.

Pravila FIATA

Pravila FIATA definirajo špediterske storitve kot katerekoli storitve v zvezi s prevozom, združevanjem, skladiščenjem, pakiranjem in distribucijo blaga ter s tem povezane pomožne in svetovalne storitve, vključno s carinskimi in davčnimi zadevami, prijavo blaga za uradne namene, zavarovanjem, realizacijo plačil, pridobivanjem blagovnih dokumentov idr. (točka 2.1). To je nekoliko ožja definicija od tiste, ki jo FIATA navaja na drugem mestu³⁰ in ki vsebuje tudi logistične storitve in možno upravljanje celotne dobavne verige ter na katero se sklicujejo tudi SPPMŠS. Vendar pa pravila v nadaljevanju razlikujejo med špediterjem kot organizatorjem špedicije in špediterjem kot logističnim podjemnikom.

Organizator špedicije po točki 6.1.2 ni odgovoren za ravnanje tretjih, ki jih angažira, razen če je opustil dolžno skrbnost pri njihovi izbiri, navodilih in nadzoru.

Kadar po točki 7 nastopa kot prevoznik ali izvajalec drugih storitev v svojem imenu in na svoj račun, pa je odgovoren tudi za ravnanja tretjih, ki jih kot principal pri tem angažira. Njegova odgovornost se v tem primeru presoja tako po merodajnem pravu za zadevni transport ali druge storitve kot tudi po dodatno dogovorjenih pogojih oz. običajih.

Točka 8.1 izključuje odgovornost špediterja: za neprijavljene dragocenosti in nevarno blago; posledice zamude, če ni izrecno drugače dogovorjeno; izgubljeni dobiček in druge posredne škode; škodo zaradi napak blaga, dejanj ali opustitev naročitelja ali oseb, ki jih naročitelj angažira; zaradi neustreznega pakiranja, razen če je špediter kot podjemnik po točki 7 za to odgovoren.

Če na špediterjevo delovanje kadarkoli vpliva ali bi lahko vplivala kakršnakoli ovira ali tveganje (vključno s stanjem blaga), ki ne izvira iz njegove krivde ali malomarnosti in se mu ni mogoče z razumnimi ukrepi izogniti, lahko špediter opusti prevoz blaga po zadevni pogodbi, in kjer je to razumno mogoče, preda blago ali katerikoli njegov del na razpolago naročniku na kraju, za katerega špediter meni, da je primeren, s čimer preneha odgovornost špediterja. V tem primeru ima špediter pravico do pogodbeno dogovorjenega plačila, naročitelj pa krije morebitne dodatne stroške, ki bi nastali zaradi zgoraj navedenih okoliščin (točka 4).

Kadar nastopa kot samostojni podjemnik, je po točki 8.3.1 enotno odgovoren za škodo na blagu do višine 2 SDR za kg, razen če je od oseb, za katere je odgovoren, izterjana višja odškodnina. Za zamudo po točki 8.3.2 odgovarja do višine plačila za storitev, ki je povzročila zamudo.

Za vsak drug posamezen škodni dogodek pa točka 8.3.3 predvideva, da se višina odškodnine omeji glede na razmere v državi, v kateri naj bi se ta pravila uporabila.³¹

Naročitelj mora špediterja obvarovati odgovornosti do tretjih, ki bi nastale ob pravilnem izpolnjevanju pogodbe (točka 17). Brez izrecnega dogovora špediter ni dolžan sklepati zavarovanj (točka 3). Špediter ima splošno zastavno pravico za kakršnekoli svoje zapadle terjatve v zvezi s pogodbo (točka 15)...

---------------------------